Snežno izpopolnjevanje na Mali planini 2019 |
Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
petek, 31. marec 2023 ob 13:00, ogledov: 5075 Kako lahko planinci pomagamo pri ohranjanju divjega petelina na Vitrancu?Objavil(a): Barbara Gradič Oset | | Na grebenu Vitranca prebiva divji petelin, naša največja vrsta gozdne kure. V projektu Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku - VrH Julijcev, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, se je na Vitrancu prav za njegovo varstvo določilo mirno območje, kjer veljajo posebna pravila vedenja za obiskovalce. Divji petelin je namreč izjemno občutljiv na vznemirjanje, ki ga povzroča človek z različnimi dejavnostmi. | Na človekovo prisotnost je še posebno občutljiv v času parjenja, posledica vznemirjanja v tem obdobju lahko pomeni manj ali celo nič mladičev. Zato bodimo med 1. marcem in 30. junijem na grebenu proti Ciprniku še posebej spoštljivi, hodimo le po poti in bodimo čim bolj tihi. Hvaležen nam bo tudi za mir pozimi.
Samec divjega petelina (foto Tomaž Mihelič)
Kaj lahko planinci naredimo za ohranitev divjega petelina na grebenu Vitranca?
- Hodimo in smučamo samo po označeni poti po grebenu.
- Govorimo tiho.
- Pse imamo na povodcih.
Divji petelin prebiva v starih in presvetljenih iglastih ali mešanih gozdovih, kjer tudi v podrasti lahko najde dovolj hrane. Velja za našo največjo gozdno kuro, saj lahko tehta do 6 kilogramov. Prehranjuje se različno, odvisno od letnega časa, spomladi in poleti s poganjki borovnic, pozimi z iglicami smreke in jelke. Marca se začne paritev, ko se samci in samice divjega petelina zbirajo na tako imenovanih rastiščih, kjer pojejo in se parijo. Poleti in jeseni se divji petelin umakne v višje predele, na območje gozdne meje.
Divji petelin je ogrožena vrsta in izjemno občutljiv na vznemirjanje, ki ga povzroča človek z različnimi aktivnostmi.
Samica divjega petelina (foto Tomaž Mihelič)
Divji petelin je zelo zanimiva ptica. Ali ste vedeli ... ... da samci branijo svoj teritorij in se pri dvorjenju nenavadno oglašajo: klepanje, drobljenje, glavni udarec in brušenje? ... da občasno nabira kamenčke, ki mu v želodcu pomagajo drobiti težko prebavljivo rastlinsko hrano? ... da odrasli samec lahko tehta do 6 kg?
Pripravil: Davor Krepfl, Zavod RS za varstvo narave |
|
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|