Podpredsednik PZS Martin Šolar je predstavil problematiko turnih smučarjev na smučiščih. Od pojava covida dalje je opazen precejšnji porast turnih smučarjev, ki obiskujejo urejena smučišča tako v času njihovega obratovanja kot tudi izven obratovalnega časa. Zaradi tega prihaja do vse pogostejših konfliktnih situacij, saj je med pravili in predpisi ter nevarnostmi in realnostjo precej siva cona. Turni smučarji vse pogosteje uporabljajo smučišča za vzpone – zaradi varnosti pred snežnimi plazovi, urejenih terenov in treninga. To pa odpira vrsto konfliktov z upravljavci smučišč (prepovedi, kazni, varnostni ukrepi, ograje) ter ustvarja kompleksno pravno, varnostno in organizacijsko področje. Predavatelj je predstavil pravne izzive (med njimi tudi odgovornost v primeru nesreč), varnostno realnost na terenu (kje in kdaj je tovrstno smučanje sploh dovoljeno) in nekatere predloge za rešitve. Med slednjimi velja izpostaviti določitev ločenih con (po vzoru Italije in Avstrije), uvedbo obveznih pravil vzpona (analogno pravilom FIS), razvoj aplikacije in posebnih označb za turne smučarje in določitev ur za nočne vzpone za športnike in javnost, ki daje smučiščem ne nazadnje tudi možnost dodatnega vira prihodkov. Med domačimi delujočimi smučišči velja glede tega izpostaviti Krvavec, Soriško planino, Kranjsko Goro in Vogel.
V nadaljevanju nam je Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, predstavil vedno aktualno temo družbenih medijev kot varnostnega izziva v gorništvu. Številne objave na družbenih omrežjih izpostavljajo vedno bolj skrite kotičke gora, viralni posnetki pa privabljajo posameznike na zahtevne, pogosto neoznačene in nevarne poti. Vse to povečuje tveganje za gorske nesreče in s tem dodatno delo gorskih reševalcev ter povzroča dodatne ekološke obremenitve visokogorskih jezer, pašnikov, tolmunov in območij z bivaki. Številni dogodki in tudi nesreče pri slednjih kažejo, da jih nekateri ponujajo in uporabljajo za vse kaj drugega kot za tisto, čemur so primarno namenjeni. Gre za majhna, preprosto opremljena gorska zavetišča, namenjena izključno zatočišču v sili (npr. ob nenadnem poslabšanju vremena, izmučenosti, poškodbi, temi ipd.), ali kot izhodišče za alpinistične in zahtevnejše gorske ture. V Sloveniji imamo 17 bivakov - oglase za nekatere od teh je bilo moč najti celo pri tujih spletnih ponudnikih prenočitvenih zmogljivosti v naših gorah! Na tem področju so odprta številna vprašanja, med drugim:
- Ali je potrebna delna prepoved ali omejevanje dostopa?
- Kako učinkovito ozaveščati javnost?
- Ali so smiselne kazni ali/in spremembe zakonodaje?
- Plačljivo reševanje – da ali ne?
- In predvsem kakšna je odgovornost družbenih medijev (njihovih nosilcev, urednikov avtorjev), ki tovrstne vsebine promovirajo?
Pozornost udeležencev posveta je pritegnila tudi analiza podatkov o alpinističnih nesrečah, ki jo je predstavil Vid Vilhar, član posebne delovne skupine KA PZS. Jedro projekta je namreč podroben anonimen spletni vprašalnik, kjer lahko vpleteni, ponesrečeni, naključni mimoidoči, (gorski) reševalci itd. poročajo o (skorajšnjih) nesrečah, ki jih poznajo. Predavatelj nam je predstavil ključne statistične podatke in pregled najbolj izstopajočih – tudi nekaterih bizarnih – primerov v letu 2025. S projektom želijo pripomoči k večji varnosti vseh, še posebej mladih, ki šele dobro spoznavajo čudoviti svet naših gora. Analizirali so 51 nesreč oziroma dogodkov, velika je že njihova pedagoška vrednost, pri nekaterih je bilo moč ugotoviti tudi prepoznavne vzorce, ki so privedli do nesreče ali – včasih tudi ob spletu srečnih naključij – le do dogodka.
Obisk gorskih območij se še naprej povečuje, prav tako raznolikost dejavnosti, ki jih obiskovalci izvajajo. To se neposredno odraža v številu in zahtevnosti posredovanj Gorske reševalne zveze Slovenije. Statistiko reševanj GRS v letu 2024 in 2025 je predstavil Matej Ogorevc (GRS Kamnik). Ob statistiki ponesrečencev je še posebej izpostavil že omenjeno problematiko bivakov in posamezne izstopajoče intervencije v letu 2025. Spomnimo - požrtvovalno in prostovoljno delo opravlja 872 gorskih reševalcev in reševalk v okviru 18 društev gorske reševalske službe, ki so v letošnjem letu posredovali že 624-krat. V letu 2025 je bilo največ nesreč na območju GRS Bohinj, GRS Ljubljana in GRS Bovec. Vnovič se je pokazalo, da se zgodi najmanj nesreč na organiziranih izletih v okviru planinskih društev. Največ nesreč se zgodi med hojo po poti, pri nekaj manj kot polovici nesreč posreduje helikopter. Največ je akcij, kjer ni poškodovanih. Žal pa v tem obdobju kar 27 posameznikom niso mogli več pomagati. Decembra se jim je žal pridružil še mladi Američan, ki je zdrsnil nad planino Trstje nad Vojami. Največ udeleženih v nesrečah je turistov, ki so pogosto lahkomiselni, še posebej tuji. Pri bivakih izstopa več reševanj na območju ali v bivaku pod Skuto, saj očitno moderna oblika objekta priteguje pozornost obiskovalcev brez izkušenj s hojo in gibanjem v zahtevnejšem gorskem svetu. Med izstopajočimi nesrečami v letu 2025 je predavatelj izpostavil reševanje madžarskih alpinistov v Kotličih (GRS Kamnik), reševanje iz jame pod Grintovcem (GRS Kranj), nočno helikoptersko reševanje v Mangartu (GRS Bovec) in štiri (!) akcije v enem dnevu (GRS Bohinj). Na koncu se ni mogel izogniti najzgodnejši nesreči v snežnem plazu hrvaških planincev pod Toscem 5. oktobra 2025.
Ker je potekal posvet tik pred uradnim začetkom zimske sezone, nam je na zadnji predstavitvi gorski vodnik IFMGA Rok Zalokar predstavil nekatere novosti na področju plazovne opreme, večinoma proizvajalca znamke Pieps. Poleg izboljšanih plazovnih žoln z dvojno anteno in novimi posodobitvami programske opreme (prek aplikacij), tudi nove plazovne nahrbtnike, in 3D očala za trening iskanja s plazovno žolno; za konec pa še postajo in napravo za treniranje in usposabljanje iskanja s plazovnimi žolnami. Na posvetu se vnovič pokazal pomen tovrstnih srečanj in izmenjave izkušenj ter vsebin med različnimi deležniki s področij planinske vzgoje in izobraževanja, gorskega reševanja ter gorskega/planinskega vodništva. Nekoliko slabši je bil medijski odziv, ki pa so ga manjkajoči nadoknadili v začetku decembra z obiskom novinarske konference PZS na začetku zimske planinske sezone v domu pod Strožičem.
Statistika reševanj GRS v letu 2024 in 2025
Analiza alpinističnih nesreč in dogodkov 2025
Zapisal Miha Pavšek |
Najdi nas na Facebooku
