Vodniška komisija
petek, 10. julij 2020
POIŠČI

Sprejemni izpit prve izmene uspešno zaključen, sledi nestrpno pričakovani vodniški tečaj
Najdi nas na Facebooku
Zadnje v forumu
Forum

NOVICE  

sobota, 8. februar 2020 ob 08:25, ogledov: 1989

Planinski vestnik med bralci že 125 let - del narodnega bogastva in kulturne dediščine

Objavil(a): Manca Ogrin
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že 125 let, od časa Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1289. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva. Uredniški odbor revije s sodelavci ob 125. obletnici vabi na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa, ki bo v soboto, 15. februarja 2020, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja, njegova prva številka je prišla med bralce 8. februarja 1895. Mlado Slovensko planinsko društvo (SPD) je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS). V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši planinski zgodovinski arhiv in kljub častitljivi starosti ohranja mladostno energijo.

planinski_vestnik_naslovnica_1895_2020_foto_arhiv_pv
Prva številka Planinskega vestnika je izšla 8. februarja 1895, letos pa revija praznuje 125 let (foto arhiv Planinskega vestnika)

"Planinski vestnik je v 125 letih prehodil dolgo pot. Ta se je začela v časih, ko je potekal nacionalni boj za slovenske gore in naš jezik. Nekdanji uredniki bi se danes verjetno čudili, da se srečujemo s toliko ‘konkurenti' tiskane besede. Mislim na televizijo, splet, družbena omrežja itd., ki jemljejo bralce tiskanim medijem kljub problematiki branja, saj to mladih ne pritegne kot nekoč," trenutne izzive oriše Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, upravičeno ponosen na najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja: "V tem dolgemu časovnem obdobju sem šele osmi odgovorni urednik po vrsti. Moje urednikovanje traja polnih 18 let in v njem se je zaradi trendov in tehnologije zgodilo mnogo sprememb. Z vsebinami, privlačnimi temami meseca, fotografijo in sredico, kjer vsak mesec ponujamo opise izletov, še vedno uspemo privabljati bralce. Korak naprej je bilo povečanje formata revije pred desetimi leti, kar nam izboljša možnosti oblikovanja. Revijo imamo tudi digitalizirano in dostopno na spletu od prve številke do zadnjega letnika. Verjamemo, da bo tako še naprej, kar pomeni, da Planinski vestnik ostaja naša najstarejša revija, ki še izhaja. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine, na kar smo ponosni."

planinski_vestnik_vladimir_habjan_urednik_foto_manca_ogrin
Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001 (foto Manca Ogrin)

Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje ... in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V zadnjem obdobju je izšlo več tematskih številk, ki so zaznamovale 40. obletnico vzpona na Everest in šole za nepalske gorske vodnike v Manangu ter se poklonile spominu na Pavleta Kozjeka, Frančka Kneza, Dava Karničarja ... "Trudimo se izdajati revijo na ravni primerljivih gorniških revij, ki izhajajo v tujini, zato sproti uvajamo potrebne spremembe. Trudimo se za vsebinsko raznolikost in dajemo poudarek dobri fotografiji. Planinski vestnik bo tudi v prihodnje ohranil značilnosti strokovno-informativne revije, ki v svojem bistvu ostaja revija izdajatelja, Planinske zveze Slovenije. Bralce poskušamo s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovnimi temami in odlično fotografijo pa kulturno izobraževati in osveščati v okoljevarstvenem duhu. Zavedamo se tudi pomena poznavanja zgodovine slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Zato je bistveno, da se v reviji najde za vsakogar nekaj, kajti okusi so različni," se zaveda Habjan

planinski_vestnik_triglav_foto_manca_ogrin
Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža, tudi ob svoji in 120-letnici Aljaževega stolpa se je "povzpel" na Triglav (foto Manca Ogrin)

"Ob tako visoki obletnici si ne moremo kaj, da se ne bi ozrli naokrog in je primerjali z najstarejšo revijo na svetu z enako tematiko. Gorniško revijo Alpine Journal je kot prvo publikacijo o gorah začel izdajati londonski gorniški klub The Alpine club leta 1863. Časovne razlike v izhajanju med revijama je skoraj za 'kristusova leta', a Planinskemu vestniku pri primerjanju starosti revij iz sredine viktorijanske dobe zagotovo ni treba zardevati. Vestnik je namreč mesečnik, Alpine Journal pa od leta 1969 izide samo enkrat letno - pred tem sta izšli po dve številki na leto. Kljub vsemu obstaja cel kup zanimivih podobnosti med obema revijama, ki sta med svojim dolgim obstojem videli, spremljali in pokopali veliko generacij znanih osebnosti - te so ustvarjale zgodovino organiziranega obiskovanja in 'osvajanja' gora. Takšna revija v svojem bistvu ne more biti zgolj arhiv. Tudi Planinski vestnik ni, čeprav velja za naš najpopolnejši planinski arhiv. Je svojevrsten dnevnik, ki ga je v letih svojega obstoja napisalo slovensko planinstvo," poudarja član uredniškega odbora Dušan Škodič.

planinski_vestnik_125_let_foto_manca_ogrin
Planinski vestnik, ki bralce razveseljuje že 125 let, je del narodnega bogastva in kulturne dediščine (foto Manca Ogrin)

Nekaj zanimivosti o Planinskem vestniku
• V 125 letih je izšlo 120 letnikov revije.
• Prva številka revije je izšla 8. februarja, ki je naš največji kulturni praznik. To je bilo zgolj naključje, saj bi morala prva številka iziti že januarja.
Glavnih urednikov je bilo v vsem tem času le osem. Povprečno urednikovanje je trajalo 15,6 leta. Največ letnikov je uredil Tine Orel (30), najmanj Milan Cilenšek (1). Sedanji urednik Vladimir Habjan je uredil 18 letnikov. Več letnikov je poleg Orla uredil le še Josip Tominšek (26).
• V času prve svetovne vojne revija ni izhajala, tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919.
• V času druge svetovne vojne je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, vendar vsa leta vojne.
• Vsi Planinski vestniki, zloženi na kup, merijo v višino že več kot štiri metre. Ta kup revij tehta 135 kilogramov.
• Planinski vestnik, ki bo izšel februarja, ima zaporedno številko 1289. Trenutno vsako leto izide enajst številk, nekoč pa ni bilo tako. Bila so leta, ko je bilo po dvanajst številk, v preteklosti pa se je dogajalo, da je zaradi finančnih ali tehničnih težav izšlo samo nekaj številk letno. Natančno statistiko nam je omogočila šele nova uredniška aplikacija revije.
• Vse revije skupaj obsegajo skoraj 60.000 strani.
• Okoli 11.000 avtorjev je v vseh letih prispevalo več kot 40.000 člankov (brez kratkih vestičk).
• Poleg revije je izšlo tudi 43 prilog.
• Planinski vestnik je danes naš najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva ni ostalo praktično ničesar. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici, je z njimi zgorelo tudi več kot 60 let starega arhiva.
• Tudi če nimate vseh fizičnih izvodov revije, ne boste prikrajšani. Revija je digitalizirana. Brez teže in višine je zlahka dostopna na spletni strani www. planinskivestnik.com.

* Podatke sta zbrala člana uredniškega odbora Dušan Škodič in Emil Pevec.

planinski_vestnik_ustvarjalci_foto_vladimir_habjan
Uredniški odbor in sodelavci revije Planinski vestnik (foto Vladimir Habjan)

Anton Mikuš se je v Planinskem vestniku boril za slovenski jezik v času ponemčevanja.
Josip Tominšek je v težkih časih Vestnik dvignil na višjo kakovostno raven tako vsebinsko kot oblikovno.
Arnoštu Brileju je uspelo Slovencem z vsebino Planinskega vestnika razširiti obzorja.
Tine Orel je revijo v prelomnih časih uspešno ohranjal celih trideset let.
Marijan Krišelj je Planinski vestnik ohranil kljub konkurenci radijskih Odmevov z gora.
Milan Cilenšek je s svojim lektorskim delom v reviji skrbel za ohranjanje maternega jezika.
Marjan Raztresen je z izdajanjem revije postavil ogledalo planinstvu v najširšem pomenu besede.
125 let po rojstvu Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, se je urednik Vladimir Habjan s svojo ekipo znašel na razpotju. Kaj bomo brali v prihodnosti? Bomo sploh brali?

Ne dovolite si manjkati. Zgodovinski dogodki nimajo ponovitve.

Uredniški odbor Planinskega vestnika s sodelavci vas vabi na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa.

Predpremiera, premiera in edina izvedba predstave bo v soboto, 15. februarja 2020, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.


Manca Ogrin
------------------------
Medijske objave:
PDF Stoletje in četrt Planinskega vestnika (Nedeljski dnevnik - Oddih)
PDF Uredniki gredo v nebesa (Slovenske novice)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Vremenske razmere
 
Planinski izleti RTV SLO