Pobudnik vzpona je Željko Volaš, nekdanji deminer, ki se je pri svojem delu poškodoval in ostal brez noge. S tem je izpolnil obljubo svojo mami in z novo, sodobnejšo protezo, ki jo je leta 2018, dobil na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije (URI Soča), osvojil Triglav. Prvi dan, 10. septembra, je skupina v jutranjih urah pričela z vzponom proti Kredarici, kjer so imeli postanek za kosilo in nadaljevali pot proti vrhu Triglava ob 16. uri, ki so ga osvojili okrog 17.30. Prenočili so na Kredarici in se v dolino Krme vrnili naslednji dan, 11. septembra. Po povratku je celotna skupina obiskala Slovenski planinski muzej. Vzpon so vodili predstavniki Planinske zveze Slovenije, spremljali pa so jih tudi Ermin Lipić, predstavnik Planinske zveze Bosne in Hercegovine, ter Roman Turšič, ITF.
Željko Volaš, pobudnik vzpona je ob prihodu v Mojstrano izjavil: "Želimo so zahvaliti ITF-u za podporo pri vzponu na Triglav, s katerim smo želeli simbolično, sporočiti odgovornim v regiji, da je potrebno regijo očistiti min in da žrtvam min nudijo potrebno podporo. Uspeli smo osvojiti vrh, kar je posebna simbolika, ker je Triglav najvišji vrh bivše skupne države, še posebej zato, ker je ITF doma v Sloveniji in so njegovi zaposlenih veliko pripomogli pri delu protiminske dejavnosti in pomoči žrtvam min v regiji."
Za svet brez min se je pet žrtev min iz Bosne in Hercegovine povzpelo na vrh Triglava, pri vodenju so pomagali predstavniki planinskih zvez Slovenije in BIH (foto BoBo/Žiga Živulović jr.)
Mag. Tomaž Lovrenčič, direktor ITF: "Pri reševanju minske problematike se naše delo ne konča, ko odstranimo mine. Naš fokus morajo ostati ljudje, za katere se zgodba včasih tudi nikoli ne zaključi. Ti ljudje imajo ogromno moči in volje, da živijo življenje in vsakodnevno premagujejo ovire, tudi takšne, s katerimi se nam večini k sreči nikoli ne bo potrebno spopasti. Z veseljem podpiramo trud in napore teh ljudi, ki so z vzponom na Triglav, slovenski simbol in najvišjo točko naše države, naš stalen vir navdiha. Tudi, ko bomo odstranili vse mine na svetu, bodo še vedno ostali ljudje in ključno je, da jim stopimo nasproti in nikoli ne pozabimo nanje."
Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, ki je skupaj z načelnikom Vodniške komisije PZS Francem Gričarjem pomagal pri vodenju: "Ob pobudi ustanove ITF o sodelovanju sploh nismo razmišljali, ali bi se odzvali ali ne. Tura je bila zelo uspešna in vsi zadovoljni, vsi, ki so se odločili povzpeti na Triglav ali do Kredarice, pa so pravi junaki, od katerih se lahko naučimo, kaj je mogoče doseči z voljo oziroma motivacijo, v tem so lahko naši vzorniki. Veseli nas, da se je odzvala tudi Planinska zveza Bosne in Hercegovine, da smo vzpon uspešno izpeljali, zadovoljni pa smo vsi - tako udeleženci kot tisti, ki smo imeli priložnost, da smo jih spremljali in vodili."
Problematika min v BIH
V Bosni in Hercegovi je bilo od začetka vojne 8.358 minskih nesreč, v katerih se je ponesrečilo 14 % otrok in 7 % žensk. Po končani vojni je bilo 1.758 minskih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 615 oseb. Med izvajanjem humanitarnega razminiranja v BiH se je zgodilo 123 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 74 deminerjev (pirotehnikov). V letu 2018 so v BiH poročali o treh minskih nesrečah, v katerih je bila ubita ena oseba, tri osebe pa so bile ranjene. Za podporo žrtvam min na državni ravni primanjkuje podpornih programov in pravnih okvirov, zato je preživele žrtve min težko vključiti v razne državne pomoči za invalidne osebe. Ob tem manjkajo tudi podatki o preživelih žrtvah min, ki velikokrat živijo na robu družbe in revščine. Velikost območja, kjer grozi nevarnost min v BiH, se razteza čez 1.018 km2 ali okrog 2 % velikosti države. To pomeni 1388 minsko prizadetih skupnosti, kar neposredno vpliva na varnost 545.603 prebivalcev ali 15 % celotnega prebivalstva BiH. |
Najdi nas na Facebooku
BoBo/Žiga Živulović jr.
