125 let organiziranega planinstva na Slovenskem počastili v novih prostorih PZS
Objavil(a): Manca Ogrin
Sedemindvajsetega februarja, stoletje in četrt od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, je Planinske zveza Slovenije (PZS), najbolj množična športna organizacija v državi, počastila 125 let organiziranega planinstva na Slovenskem. Srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je sledil sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje ter v prisotnosti številnih predstavnikov planinskih društev nato še svečano odprtje novih prostorov PZS na naslovu Ob železnici 30 a v Ljubljani.
27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije,
ki 125 let pozneje združuje 290 planinskih društev in klubov. Z več kot
57 tisoč člani je najbolj množična športna organizacija v Sloveniji in
med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v
državi. Planinska društva upravljajo 181 planinskih koč, zavetišč in
bivakov ter skrbijo za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot
10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Poleg tega planinska organizacija
skrbi za varovanje gorske narave in varnost v gorah, za strokovno
usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo. Planinski vestnik,
ki izhaja od leta 1895, je najstarejša še izhajajoča slovenska revija.
Istega leta je bil postavljen Ajažev stolp na Triglavu, letos pa mineva
240 let od prvega vzpona na najvišjo goro Slovenije, ki je tudi
najmočnejši narodni simbol Slovencev. Svetovno prepoznavna alpinistična
dejavnost in tekmovalni športi pod okriljem PZS - športno plezanje,
ledno plezanje in turno smučanje - doživljajo pravi razcvet tako z
vrhunskimi mednarodnimi dosežki kot na rekreativni ravni.
Srečanje vodstva PZS s predsednikom vlade RS dr. Mirom Cerarjem (foto Nejc Šporin)
Predstavniki planinske zveze so se na dan praznovanja 125. obletnice najprej srečali z dr. Mirom Cerarjem.
Predsedniku vlade Republike Slovenije so predstavili pomen in obseg
urejanja planinskih poti ter predlagali stalna proračunska sredstva za
njihovo vzdrževanje, glede planinskih koč, pomembnega dela slovenske
turistične infrastrukture, bi želeli pomoč pri energetski in ekološki
sanaciji ter davčne spodbude za upravljavce planinskih koč v
visokogorju, prav tako uvedbo planinske izkaznice kot identifikacijskega
dokumenta pri prenočevanju v planinskih kočah. Za priprave na
olimpijske igre v Tokiu leta 2020, kjer se bo prvič predstavilo športno
plezanje, v Sloveniji potrebujemo ustrezno infrastrukturo, pri čemer bi
bila dobrodošla zagotovitev vsaj dela financiranja iz javnih sredstev.
Predlagali so tudi spremembo zakonodaje glede prenosa kmetijskih
zemljišč v lasti društev na sklad kmetijskih zemljišč ter ponovno
obravnavo predloga, da Slovenski planinski muzej postane muzej
nacionalnega pomena. Predsednik vlade RS je najprej čestital planinski
zvezi ob visokem jubileju in hkrati podal zahvalo številnim
prostovoljcem v planinski organizaciji za vse izvedene aktivnosti na
različnih področjih delovanja. Glede podanih predlogov je obljubil, da
jih bo preučil s posameznimi ministrstvi in da bomo kmalu obveščani o
možnih rešitvah.
Sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje v novih prostorih PZS (foto Manca Čujež)
Tradicionalni položitvi cvetličnega
aranžmaja pri spominski plošči na pročelju blagovnice Nama v Ljubljani,
na ustanovnem mestu SPD, je v novih prostorih PZS sledil sprejem za
sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje.
Planinska zveza je iz rok predsednika Športne unije Slovenije Dejana Crneka
tudi prejela certifikat zdravju prijazna organizacija. Popoldne je na
svečanem odprtju novih prostorov 125 let planinske organizacije
počastila tudi širša planinska javnost, ki je z odobravanjem sprejela
novi dom slovenskih planincev.
Novi dom slovenskih planincev (foto Manca Čujež)
"Na današnji dan pred 125 leti je
bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske
zveze Slovenije. Takratno vodstvo se je z globoko narodno zavestjo in
velikim planinskim navdušenjem lotilo izvajanja mnogo aktivnosti, s
katerimi so ohranjali "slovensko lice slovenskim goram". Skozi štiri
različne družbene sisteme se je planinska organizacija od skromnih
začetkov do danes razvila v eno od najštevilčnejših in vsebinsko
najbogatejših nevladnih organizacij v Sloveniji. Današnji uvod v
praznično leto smo želeli proslaviti delovno, zato smo svečano odprli
nove prostore planinske zveze, ki so pomembna pridobitev za našo
organizacijo predvsem zaradi funkcionalnosti, dostopnosti in možnosti,
da bomo lahko v lastnih prostorih izvajali vsaj del planinskih
usposabljanj, kot tudi večji del organizacijskih aktivnosti, ki so bile
do zdaj razpršene na različnih lokacijah. Upam, da bodo s tem ti
prostori postali tudi novi dom slovenskih planincev oz. stična točka
ljubiteljev gora v urbanem okolju glavnega mesta. Praznovanje 125.
obletnice se je z odprtjem novih prostorov začelo, vsekakor pa se bomo
visokega jubileja spomnili še na različnih planinskih prireditvah v
letošnjem letu," je poudaril predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Generalni
sekretar PZS Matej Planko, podpredsednik Roman Ponebšek, predsednik PZS
Bojan Rotovnik in podpredsednik Miro Eržen (foto Manca Čujež)
O pomenu in planinskem obrazu novih prostorov je spregovoril generalni sekretar PZS Matej Planko: "Veseli
me, da smo danes ob visokem jubileju planinske organizacije odprli in
planinski skupnosti dali v uporabo nove poslovne prostore ter s tem
sklenili 20 let staro pobudo. Novi prostori v velikosti 365 kvadratnih
metrov so enostavno dostopni z avtoceste in imajo 19 lastniških
parkirnih prostorov. So funkcionalno urejeni in imajo veliko sejno sobo,
ki jo lahko pregradimo v tri manjše. S tem smo izpolnili vse zahteve,
ki smo si jih postavili na začetku nakupnega postopka. Prostorom smo
želeli dati tudi čim več planinskega duha, zato vas bodo na hodnikih
spremljale panorame gora, začenši daleč na vzhodu z Donačko goro in
preko Pohorja v Kamniško-Savinjske Alpe. Vključena je tudi panorama
Julijskih Alp, ki se preko Bohinjskih gora izteče v notranjsko
sredogorje. V prostorih so ustrezno mesto dobile fotografije vseh
dosedanjih predsednikov PZS ter darila, zahvale in priznanja planinskih
društev, sorodnih organizacij in državnih institucij. Pri načrtovanju in
izboru opreme smo upoštevali tudi zahteve po zdravem delovnem okolju in
ergonomiji delovnega mesta. Verjamem, da se bomo tako zaposleni kot
ostali obiskovalci v prostorih dobro počutili in bo v njih planinska
organizacija uspešno delovala vrsto let."
Planinska zveza Slovenije domuje na naslovu Ob železnici 30 a v Ljubljani (foto Manca Čujež)
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec: "Vsebinsko
ste v preteklosti naredili neprecenljivo veliko za Slovenijo v vseh
oblikah družbene ureditve, največ zagotovo v ohranjanju prečudovite
narave v gorskem svetu, zato vam v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije
- Združenja športnih zvez izrazim iskreno športno zahvalo pri razvoju
slovenskega rekreativnega športnega udejstvovanja in hkrati doseganja
vrhunskih športnih rezultatov. Z vašim vstopom v družino olimpizma je
slovensko olimpijsko gibanje pridobilo dodano vrednost, ki jo lahko
prispeva samo športna organizacija, ki šport dejansko goji kot način
življenja."
Dr. Peter Mikša o dediščini 125 let Planinske zveze Slovenije (foto Manca Čujež)
O Slovencih in gorski identiteti, dediščini 125 let Planinske zveze Slovenije, je na obeh dogodkih na novem sedežu PZS spregovoril zgodovinar dr. Peter Mikša, kulturni pečat je dodala vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi
iz Mojstrane in Dovjega. Planinska zveza zdaj domuje na obrobju BTC-ja,
kjer se je zbralo razveseljivo število slovenskih planincev ter
praznovanje izkoristilo še za prijetno druženje, obujanje spominov in
kovanje načrtov za prihodnost. Ob tej priložnosti sta na spletni strani
PZS zaživeli novi podstrani: Častni člani Planinske zveze Slovenije in Zgodilo se je na današnji dan.
Triglavski zvonovi s planinsko pesmijo ob 125. obletnici PZS (foto Manca Čujež)
Poleg selitve sedeža PZS zadnje
obdobje zaznamuje tudi informatizacija delovanja planinske zveze:
informacijski sistem Naveza, ki povezuje vsa planinska društva,
vzpostavitev katastra planinskih poti, alternativne možnosti
včlanjevanja v planinsko organizacijo (prek spleta, na Petrolu, z
darilnimi karticami), prenos podatkov in arhivov na spletno stran ter
dejavnost na družabnih omrežjih, tako da PZS kljub tradicionalni
naravnanosti stopa v korak s časom.
Najdi nas na Facebooku
Manca Čujež
