Licenčno usposabljanje VPZS v snežnih razmerah v Erjavčevi koči na Vršiču 20. 3. 2015 in 21. 3. 2015 |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
sreda, 2. avgust 2017 ob 13:20, ogledov: 10023 Strokovno usposobljeni vodniki zagotovilo za varnejše obiskovanje gora| Objavil(a): Manca Ogrin | | Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varnejše obiskovanje gorskega sveta, se svojega poslanstva zavedajo prostovoljni vodniki Planinske zveze Slovenije (PZS), ki se pod okriljem krovne organizacije usposabljajo že šest desetletij. Možnost pridobivanja znanja in izkušenj z različnih področij planinstva za samostojno gibanje v gorskem svetu je zgovorno povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih društev in klubov, kolikor jih deluje v Sloveniji. |
Prostovoljno vodništvo ima v
Sloveniji že 60-letno tradicijo. Prvi tečaj za mladinske vodnike je
Mladinska komisija (MK) PZS organizirala v začetku avgusta 1957, od leta
2002 pa Vodniška komisija PZS skrbi za usposabljanje vodnikov po enotnih kriterijih in sledenje novostim na področju prostovoljnega vodništva. Vodniki
PZS so tudi usposobljeni strokovni delavci v športu na področju
planinstva, saj se njihovo strokovno delo - vodenje ljudi po gorah - ves
čas prepleta z organizacijskim društvenim delom.
Obisk gora v družbi prostovoljnega vodnika PZS pomeni
možnost pridobivanja znanja in izkušenj z različnih področij planinstva
za samostojno gibanje v gorskem svetu. (foto Manca Čujež)
"Vsaka
aktivnost vodnika PZS je tudi učni proces, v katerem usposabljamo
udeležence za samostojno gibanje v gorskem svetu, kar ne pomeni
samohodstva, ampak usposabljanje posameznikov za gibanje v gorskem svetu
brez spremstva vodnikov," poudari načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar. "Vloga vodnika
PZS je zelo pomembna na vodenih turah planinskih društev, saj morajo poskrbeti za
varnost udeležencev, jih naučiti uporabljati tehnično opremo, kjer je potrebna, jim predstaviti okolico in zanimivosti, kot so
rastlinstvo, živalstvo in kulturne zanimivosti, jim svetovati glede
opreme in seveda obvladovati skupino. Zato vodniki nosijo veliko odgovornost, nagrada vsem vodnikom pa nam je uspešno zaključena tura in zadovoljni udeleženci," še doda vodnik z 31-letnimi vodniškimi izkušnjami, ki je že 23 let tudi inštruktor planinske vzgoje, pod okriljem planinskih društev Lisca Sevnica, Kum Trbovlje in Zagorje ob Savi ali PZS pa je vodil približno 250 tur.
Vodniki PZS se usposabljajo na tečajih, pred katerimi morajo pokazati
določena znanja in izkušnje ter opraviti preizkus. Pridobijo lahko sedem
kategorij, v katerih osvojijo znanja za vodenje na označenih lahkih,
zahtevnih in zelo zahtevnih kopnih in snežnih poteh, brezpotjih in turnih smukih; za pridobitev vseh morajo opraviti skupno 600 ur usposabljanj.
Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije PZS, dolgoletni prostovoljni vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje (foto Ava Baloh)
Poleg vodnikov PZS, ki prostovoljno delujejo v planinskih društvih in so združeni v Vodniški komisiji PZS, se z vodenjem v gore ukvarjajo tudi profesionalni gorski vodniki, ki delujejo v Združenju gorskih vodnikov Slovenije. "Gorski
vodniki smo člani mednarodnega združenja IFMGA, ki je sinonim za
najzahtevnejše izobraževanje na področju gorništva. Za pristop k
izobraževanju je treba opraviti sprejemne izpite, izobraževanje traja od
štiri do osem let do pridobitve naziva gorski vodnik z licenco IFMGA,
ki je priznan kot poklic. Vodimo lahko povsod po svetu, razen v narodnih
parkih ZDA, tako poleti kot pozimi, vse zvrsti plezanja in smučanja,
hkrati pa prirejamo izobraževanja s področja plezanja, smučanja,
plazovne varnosti, skrbimo za varovanje oseb pri zahtevnih produkcijskih
ali gradbenih projektih," razloži gorski vodnik IFMGA Rok Zalokar in doda: "Poklic
gorskega vodnika je zelo cenjen, zahteven, dostikrat tudi nevaren, je
nekaj, kar moraš delati s srcem in ne zgolj za zaslužek. Bratstvo, ki
velja med vodniki, je nekaj posebnega, ne glede na starost, narodnost
ali spol, saj so gore naš drugi dom tudi do 200 dni na leto."
Vodniki PZS se usposabljajo na tečajih. (foto Franc Gričar)
V letu 2016 je bilo registriranih 1495 prostovoljnih vodnikov PZS,
ki aktivno delujejo v 210 planinskih društvih po vsej Sloveniji. Dobra
polovica (740) je starejših od 50 let, z (večinoma) dolgoletnimi
vodniškimi izkušnjami, slaba polovica (589) jih je v starostnem razponu
med 30 in 50 let, zanimanja za vodništvo je veliko tudi med mlajšimi,
saj trenutno deluje 166 vodnikov, starih od 18 do 30 let. Po podatkih
ankete za planinska društva je bilo leta 2015 v društvih izvedenih več
kot devet tisoč planinskih aktivnosti, tako eno- kot večdnevnih, pri
izvedbi večine so sodelovali vodniki PZS. Raznolika planinska dejavnost
članom planinskih društev ponuja tako strokovno vodene in organizirane
planinske izlete kot družbo enako mislečih ljubiteljev narave pri
njihovi priljubljeni dejavnosti.
Dolgoletni prostovoljni vodnik PZS Jože Melanšek, ki je sodeloval že pri
prvem pohodnem tečaju leta 1957 (foto Franc Maršnjak)
Planinska zveza je prvi pohodni tečaj organizirala med 6. in 10. avgustom 1957 in tako na poti od Bohinja prek Triglava do Vrat usposobila prve mladinske vodnike, medtem ko je bil prvi tečaj za inštruktorje planinske vzgoje leta 1970 v Vratih. "Zanimivo
je, da je bil prvi tečaj pohodne oblike, kar je bilo izvirno in dobro
zasnovano. Poleg pridobivanja znanja na pohodu smo imeli predavanja iz
planinskih vsebin, kot so
oprema, prva pomoč, nevarnosti v gorah, markiranje, varstvo narave,
alpinizem in drugo. Imeli smo osebno in planinsko opremo, kot je bila na
razpolago v tistih časih, in dejstvo je, da ni bilo nobene nesreče.
Takrat so bili tečajniki zelo pozorni, tovariški, disciplinirani in
zavzeti za izvajanje skupnih nalog," se spominja 85-letni Jože Melanšek,
član PZS od leta 1948, ki je sodeloval pri pripravah in izvedbi prvega
pohodnega tečaja, sicer pa več kot 22 let deloval na učno-vgojnih
akcijah MK PZS in več kot 60 let kot prostovoljni vodnik v planinskih
društvih Univerze v Ljubljani (danes Akademski alpinistični odsek),
Šoštanj in Velenje: "Ves čas je bilo osrednje vprašanje, kako
organizirati izlet, pohod, tabor, tečaj, da zadostimo potrebam in
zahtevam vzgoje in izpopolnjevanja za varno hojo v gore ter usposabimo
tako tehnično kot organizacijsko in vzgojno kakovostne vodnike, ki
spoštujejo kodeks slovenskih planincev in so pripravljeni in
usposobljeni za vodenje od najmlajših do najstarejših članov PZS."
Udeleženci
prvega pohodnega tečaja PZS za mladinske vodnike avgusta 1957 ob
Aljaževem stolpu na Triglavu. Sedijo: spredaj Mara Švent (prva načelnica
MK PZS), z leve Tone Bučar (podpredsednik PZS), Iva Lah (PD Maribor),
Jože Melanšek (PD Univerza Ljubljana, član MK PZS); stojijo Puba (PD Maribor), Berta Šenica (PD Hrastnik), Metka Vučetič (PD Hrastnik) in Danilo Škerbinek (PD Maribor). (arhiv Jožeta Melanška)
Nesreča v gorah se lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih. "Če
pogledamo statistiko gorskih nesreč od 1. 1. 2010 do 31. 7. 2017 - vseh
ponesrečenih v tem obdobju je bilo 3373 - lahko ugotovimo, da je v
Sloveniji med usposobljenim kadrom malo nesreč oz. poškodovanih; 26
gorskih reševalcev, osem vodnikov PZS in štirje gorski vodniki. Prav
tako je malo nesreč na organiziranih izletih planinskih društev -
beležimo jih 209; v statistiko so zajeti vsi organizirani izleti, če
izluščimo samo izlete v okviru PD, je teh 12. Seveda številke niso
zanemarljive in na njih lovorikah ne smemo zaspati, ampak se moramo
potruditi, da še zmanjšamo število poškodb in nesreč strokovnega kadra v
prihodnje. Ravno planinsko strokovno usposobljeni kader je tisti, ki
svoje znanje prenaša na vsakodnevne obiskovalce gora in s tem posredno
in neposredno vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. Vodniki
Planinske zveze Slovenije in gorski vodniki ob dobrem sodelovanju,
inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za
varnejše obiskovanje gora," zgovorno statistiko predstavi strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, ki svetuje: "Posamezniki,
ki bi radi obiskali gorske vršace in okusili svet gora v vsej svoji
polnosti, spoznali gorsko cvetje, živali, gore, ki jih obdajajo, sami pa
nimajo zadostnega planinskega znanja, naj se v gore podajo skupaj s
planinsko strokovno usposobljenim kadrom." Gorski reševalci letos namreč beležijo
že 279 nesreč, 13 mrtvih posameznikov, 90 naletov helikopterja Slovenske
vojske in Policije ter prostovoljno delo 1960 gorskih reševalcev, ki so
sodelovali na intervencijah.
Planinska
zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije se ob sodelovanju
in podpori planinskih društev in meddruštevnih odborov PD s preventivnimi aktivnostmi ves čas trudita zmanjšati število nesreč v gorah. Pred pričakovano večjim obiskom gora avgusta velja še enkrat prebrati napotke za varnejše obiskovanje gorskega sveta ter priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA): Varno pohodništvo in planinarjenje, Varnost na zelo zahtevnih planinskih poteh in Varno na visokogorske ture.
Srečno in varen korak! Imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov.
Manca Čujež ------------------------- Medijske vsebine:Prostovoljni planinski vodniki lahko pomagajo (1. program TV Slovenija) Pametni gredo raje z vodnikom (Dnevnik) "Čehi so nas prehiteli, so dobro opremljeni in tudi veliko zapravijo" (MMC RTV Slovenija)
V gore le pripravljeni ali z vodnikom (Delo)
Vodniki so prava "oprema" (Primorske novice)
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
