Vodniška komisija
nedelja, 22. september 2019
POIŠČI

Licenčno usposabljanje VPZS v snežnih razmerah v Erjavčevi koči na Vršiču 20. 3. 2015 in 21. 3. 2015
Najdi nas na Facebooku
Zadnje v forumu
Forum

NOVICE  

sobota, 11. marec 2017 ob 15:50, ogledov: 4832

Poznavanje prve pomoči v primeru omrzlin med gorniki

Objavil(a): Matej Ogorevc
Januarja 2017 je na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za zdravstveno nego diplomirala Urška Petek, ki je v svojem diplomskem delu ugotavljala teoretično znanje prve pomoči v primeru omrzlin med gorniki. Spodbuden je zelo dober odziv gorniške javnosti na prošnjo za izpolnjevanje anketnega vprašalnika. Diplomsko delo je nastalo ob mentorstvu dr. Damjana Slabe in somentorstvu Roka Maček, dr. med., spec. urgentne medicine.
Poznavanje prve pomoči v primeru omrzlin med gorniki - povzetek in zaključek diplomskega dela Urške Petek
 
Poškodbe zaradi mraza delimo v tri skupine: podhladitev, ozebline in omrzline (Gorjanc, 2006). Nastanejo lahko, kadar je telo izpostavljeno nizkim temperaturam, kar povzroči pri posamezniku zmanjšano fizično zmogljivost, povečano obolevnost, umrljivost in različno stopnjo poškodb, katerih posledica so različne vrste zmanjšane funkcionalne zmogljivosti, bolniška odsotnost, hospitalizacija in lahko tudi smrt (Ikäheimo in Hassi, 2011).

V diplomskem delu smo se osredotočili na omrzline, ki so že dolgo poznane kot zelo resna poškodba, saj imajo lahko usodne posledice za gornike. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na pomen znanja prve pomoči pri omrzlinah med gorniki. To je skupina, pri kateri obstaja večje tveganje za tovrstne poškodbe. Da pa bi izvedeli kakšno je teoretično znanje o prvi pomoči v primeru omrzlin med gorniki, smo izvedli spletno anketiranje. Prošnja za izpolnitev vprašalnika s povezavo do vprašalnika je bila posredovana Planinski zvezi Slovenije, na uredništvo spletnih strani Friko ter Gore in ljudje.

V raziskavi je sodelovalo 558 anketiranih, 63 % moških in 37 % žensk, njihova povprečna starost je bila 35 let. Z gorniško dejavnostjo se največ anketirancev ukvarja že 15 let ali več. Večina anketirancev je bila planincev. Nekaj več kot polovica (53 %) anketiranih je svoje znanje o prvi pomoči pri omrzlinah ocenila kot »delno seznanjen«.

Ugotovili smo, da anketirani gorniki razlikujejo med povrhnjo in globoko omrzlino, vendar ne vedo kakšna je razlika med ozeblinami in omrzlinami. Ozeblina je kronična poškodba kože zaradi ponavljajoče, dolgotrajne izpostavljenosti mrazu pri temperaturah nad lediščem. V tem primeru posebna prva pomoč ni potrebna (Gorjanc, 2006; Tomazin, 2003). Pri omrzlinah gre za akutno poškodbo tkiva zaradi delovanja mraza pod lediščem (Gorjanc, 2006). Posledice omrzlin ocenjujemo z globino in širino prizadetega tkiva (Ikäheimo in Hassi, 2011).

Anketirani gorniki teoretično dobro poznajo kateri deli telesa so najbolj izpostavljeni za nastanek omrzlin (prsti, nos, ušesa). Pri opisanem primeru omrzline, do katere je prišlo na turi, so v večini pokazali ustrezno teoretično zanje prve pomoči pri oskrbi tovrstnih poškodb. Vendar pa bi le vsak drugi anketirani glede na odgovore dal ustrezno prvo pomoč omrzlemu v zavetju (v koči, bivaku). Prva pomoč v zavetju obsega ogrevanje prizadetega dela v prvih 24 urah (vendar ne sme priti do ponovnega zmrznjenja), v vodi s temperaturo 37C do 40C, 20 do 30 minut, nato omrzli predel sterilno povijemo in imobiliziramo (prikazano na sliki). Pravilna prva pomoč v zavetju ter čim hitrejši transport v zdravstveno ustanovo lahko bistveno pripomoreta k preprečitvi amputacija prizadetih delov.

Da bi se tovrstnim poškodbam lahko izognili, je pomembno poznati dejavnike tveganja. V literaturi (Cappaert et al., 2008; Ikäheimo in Harssi, 2011) se dež, veter in nizke temperature opisuje kot pomembne dejavnike tveganja za nastanek omrzlin. Anketirani večinoma ne vedo, da lahko dež vpliva na nastanek omrzlin, so pa bili zato v to prepričani pri vetru in nizki temperaturi. Prenos telesne toplote v vodi je sedemdesetkrat večji kot v zraku, zato lahko dež povzroči povečano izgubo telesne toplote (Cappaert et al., 2008). Anektirani gorniki so tudi premalo ozaveščeni o vplivu nikotina, ki povzroča oženje žil in s tem povečuje tveganje za nastanek omrzlin. Tudi rezultati dogovorov o nezdravi prehrani kot dejavniku tveganja nakazujejo, da anketirani premalo vedo, da je poraba kalorij v hribih večja in da je zato potrebna ustrezna izbira živil, ki lahko vzdržujemo bazalni metabolizem, ohranjamo primerno temperaturo telesa in premagujemo fizični napor.

Sklepamo, da je znanje gornikov o ukrepih prve pomoči pri omrzlinah na splošno pomanjkljivo ali celo slabo. Čas, ki je namenjen tematiki prve pomoči je v različnih tečajih za gornike praviloma skopo omejen. Zato je treba iskati nove ustrezne načine, kako to ciljno skupino seznaniti s celotno paleto dejavnikov tveganja, s preprečevanjem in prvo pomočjo pri omrzlinah.

Viri in literatura:
  • Cappaert TA, Stone JA, Castellani JW et al. (2008). National athletic trainers' association position statement: environmental cold injuries. J Athl Train 43 (6): 640-58.
  • Gorjanc J (2006). Omrzline. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 436-44.
  • Ikäheimo TM, Hassi J (2011). Frostbites in circumpolar areas. Glob Health Action.
  • Tomazin I (2003). Zmrzline. V: Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj / III. spominsko srečanje dr. Janija Kokalja, Kranjska Gora, 10.-12. Aprila 2003. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine Kranjska Gora, 10.-12. 4. 2003. 3: 71-4. 

Urška Petek
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Vremenske razmere
 
Planinski izleti RTV SLO