Glavno poslanstvo komisije je vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh, uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti v Sloveniji, širiti idejo hoje v naravi v obliki popotništva in turizma, seznanjati popotnike z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo, popularizirati gozdove Slovenije in njihov pomen za turizem, prispevati k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju, prispevati k razvoju podeželja, popularizirati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju, sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu, uveljavljati evropske pešpoti kot sestavino turizma.
Gozdarski inženir Milan Ciglar, velik ljubitelj narave, hoje po gorah in nižinskem svetu ter eden od pobudnikov za ustanavljanje gozdnih učnih poti v Sloveniji, je od avstrijskih gozdarjev prevzel idejo in uvedel E 6 v Slovenijo. Po njegovi smrti je bil slovenski del E 6 od Drave do Jadrana preimenovan v njegov spomin: Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana.
Na predlog Milana Ciglarja in v soglasju s Planinsko zvezo Slovenijo sta takratna Komisija za tisk in propagando pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij ter takratna Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, pobudo sprejela. Otvoritev slovenskega dela E6, ki je bila 24. maja 1975 na Mašunu, je potekala v okviru Tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem.
Pot je dolga nekaj več kot 350 kilometrov in jo lahko prehodimo v dobrih 14 dneh. Prvotno je bila pot zastavljena od Radelj do Kastava nad Rijeko. A žal formalno neurejene razmere na meji s Hrvaško, kjer E 6 zapusti slovensko ozemlje, so narekovale drugačno rešitev. In tako se je Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) v letu 1997 odločila speljati pot od gradu Snežnik dalje na slovensko obalo Jadrana v dveh variantah. Ena različica poti vodi popotnike od gradu Snežnik do Mašuna in prek Velikega Snežnika do Strunjana, druga pa se Velikemu Snežniku izogne. Na poti je 39 kontrolnih točk in žigov.
Osrednji prireditvi bosta v mesecu avgustu na Mačkovcu, kjer se srečata E6 in E7 ter v mesecu oktobru na Gozdarskem inštitutu. Na Mačkovcu bomo obnovili obeležje na križišču poti, na Gozdarskem inštitutu pa bomo pripravili razstavo ob 40. letnici. Izdali bomo tudi zbornik in obiskali vse kontrolne točke E6. Pot bomo obnovili in potovali po njej v mesecu avgustu od Mačkovca do Strunjana ter septembra od Ivnika do Slovenj Gradca. E 6 preči 26 občin in z vsemi župani želimo podpisati listino o poti ter ustanoviti fond za boljšo urejenost poti. Evropska pešpot E6 poteka s skrajnega severa Evrope, do njenega jugovzhoda. Prične se na Nordkapu (Norveška) in vodi skozi Finsko, Švedsko, Dansko, Nemčijo (varianta skozi Češko) in Avstrijo do Strunjana v Sloveniji. Nato pa se E6 nadaljuje na zahodu Grčije v Igoumenitsi in vodi skozi severno Grčijo do mesta Alexandropoulos v bližini meje s Turčijo. Vmes del do nedavnega po kopnem ni bil realiziran. Za nadaljevanje poti iz Strunjana do Grčije se je vsa leta od spremembe trase uporabljal ladijski prevoz iz Trsta ali Kopra. Za E6 pa so se odprle nove možnosti njenega poteka v notranjosti Balkanskega polotoka, saj so se države bivše Jugoslavije včlanile v Evropsko popotniško zvezo, tako je napočil čas za podaljšanje E6 iz Strunjana v Sloveniji do meje z Republiko Hrvaško, kar bomo opravili v mesecu avgustu.
E 6, ki vstopi v Slovenijo na mejnem prehodu Radlje in vodi skozi Slovenj Gradec, Mozirje, Trojane, Moravče, Janče, Grosuplje, Mačkovec, Stari trg, Grad Snežnik, Ilirska Bistrica, Slavnik, Kubed, Strunjan, skriva mnogo skrivnosti, ki jih velja odkriti. Podajte se na pot!
Pohodništvo&kolesarjenje GIZ je združenje specializiranih namestitev za pohodništvo in ali kolesarjenje. Glavna dejavnost združenja je promocija in trženje pohodništva in kolesarjenja v Sloveniji kot turističnih produktov S partnerskimi destinacijami sodeluje pri razvoju večjih projektov. Eden takih je spodbujanje organizacije pohodniških festivalov in pohodniških dni v različnih destinacijah pod eno znamko - Slovenija hodi. V okviru te znamke se nadejamo, da bomo tovrstne prireditve lažje tržili predvsem v tujini. Namen projekta je privabiti tuje in seveda domače pohodnike v času večdnevnih dogodkov v destinacije kjer bodo poleg hoje deležni še raznih strokovnih predavanje na temo pohodne opreme oz. spoznavanja dobrih domačih praks in dobrih praks s tujine ter s tem povečati število nočitev in porabo v posameznih okoljih.
V projekt Slovenija hodi 2015 so zajete prireditve v destinacijah , kjer že kažejo prve rezultate kot so Festival alpskega cvetja in Festival pohodništva v Bohinju, Pohodniški festival v Dolini Soče, Festival tematskih poti v Posavju kot tudi prireditve, ki začenjajo s promocijo tudi za udeležence s tujine : Pohodniški dnevi v Kamniško Savinjskih Alpah, Snoviku, Pomurju itd.
Prireditve bodo potekale v spomladanskem in predvsem jesenskem času, s čemer se jasno kaže tudi namen organizatorjev podaljšati glavno poletno turistično pohodno sezono.
|
Najdi nas na Facebooku
