NOVICE  

četrtek, 11. julij 2013 ob 00:00, ogledov: 5395

Seja komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost 2013

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	Junija 2013 je na Južnem Tirolskem potekala redna seja Komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. Razprava in zaključki so bili zanimivi, izmenjava izkušen pa koristna.
Udeležba: razen predstavnikov CAI-Guida Coppadora in FFCAM Michaela Schnoerringerja je komisija zasedala v polni zasedbi. S strani PZS smo se seje udeležili Danilo Škerbinek (kot predstavnik predsedstva CAA) ter Klemen Medja in Franc Kadiš (kot člana komisije CAA). Sestanek je trajal v četrtek, 13. 6., in v petek, 14. 6. 2013. Lokacija: koča AVS (Južnotirolska planinska zveza) v dolini Villnoss na Južnem Tirolskem. Po potrditvi zapisnika zadnjega srečanja, se je sestanek pričel s poročilom o delu CAA v preteklem letu, ki ga je podal član predsedstva CAA Danilo Škerbinek. V nadaljevanju se je dnevni red deloma spremenil in smo zaradi obsežnosti najprej obravnavali 6. točko dnevnega reda in sicer priporočila za gorsko kolesarjenje. ·         10 Priporočil CAA za »Gorsko kolesarjenje - varno in sprejemljivo«. V izčrpni razpravi smo pripravili priporočila, namenjena uporabnikom-gorskim kolesarjem in obsegajo sporočila glede nevarnosti kot tudi možnih konfliktov; v razpravi smo upoštevali tudi gradiva DAV, OeAV, AVS in komisije CAA za varstvo narave ter komisije CAA za poti in koče. ·         Pripravili smo dokončni predlog piktograma »Izleti po gorah«, (razhajanja v klicni številki med 112 in 118) vsaka zveza navede pri njih veljavno številko, prav tako smo z naše strani opozorili ne neustrezno uporabo markacije, ter se na to dogovorili, da vsaka zveza uporabi svojo markacijo. ·         Na skupščini CAA leta 2012, je bilo sprejeto stališče, da se predlog priporočil: »Varnost v visokogorju« črta iz programa komisije. Na sestanku se je glede tega razvila kakovostna razprava, na osnovi katere je bilo ugotovljeno, da komisija vidi svojo nalogo kot: strokovno telo na področju usposabljanja ob izkoriščanju znanja, stroke in izkušenj vseh sodelujočih, mesto dopolnjevanja, izpopolnjevanja in usklajevanja programov usposabljanja z iskušnjami ter novostmi, mesto izmenjave strokovne literature, obvezo, da pripravi predloge strokovnih gradiv, kamor sodijo tudi Priporočila in Pozicijska gradiva, v katera se vgrajuje znanje ter izkušnje osmih planinskih zvez iz področja Alp, strokovna teža takšnih gradiv je mnogo večja in ima veliko več veljave kot če bi jih pripravila le ena nacionalna planinska zveza. Številne vsakoletne nesreče v Alpah narekujejo, da komisija sledi problematiki in pripravi predlog gradiv, ki obravnavajo aktualno tematike. Med njimi je trudi dokument »Varnost v visokogorju«, za katerega bo komisija poslala dopis na skupščino CAA z namenom, da ponovno omogoči pripravo tega dokumenta za obravnavo na skupščini CAA v letu 2014. Projekti in trenutna problematika na področju planinstva, usposabljanja in varnosti po posameznih državah: ·         predvsem DAV, OeAV in AVS so predstavili razčlenjena osnovna ter nadaljevalna usposabljanja namenjena mladim v vrtcu, v osemletkah ,v srednjih šolah ter na fakultetah za šolanja družin, starejših, prizadetih oseb ..., ter za funkcionalna usposabljanja za vodenje resorjev v PD in na Zvezi (za vodje usposabljanj, za gospodarje in oskrbnike koč, za vodstveni kader PD, medijsko komuniciranje, sponzorsko delo, upravljanje in vodenje spletnih omrežij), kjerkoli v državi se programi izvajajo, potekajo po enotnem kurikulumu, po navodilih, nivo izvajanja ter strokovnosti je spremljano oz. zagotavljano z nadzorniki, tehnične teme pretežno izvajajo gorski vodniki, specialne predmete pa ustrezni strokovnjak, (n.pr za medijsko komuniciranje, mreženje in informatiko, sponzoriranje ...), iskušnja priporoča, da pri objavljanju programov usposabljanj za različne ciljne skupine udeležencev pripravljajo njim na kožo pisane razpise, saj n.pr. mladi pod besedo usposabljanje razumejo nekaj drugega kot strokovni kadri, družine spet nekaj drugega, zato se Zveze trudijo, čim bolj jasno zapisati svoje cilje, namen usposabljanja ter koncept dela, s čemer je tudi jasno predstavljen potencial planinskih usposabljanj, etično gledano je razumljivo v programih usposabljanja varnost na prvem mestu, sicer pa sporočajo, kako in kaj planinski šport prispeva k strokovni rasti človeka; po drugi strani IQR-EU standard, ki se vse bolj uvaja, izvajalce usposabljanj navaja k uporabi enakih vsebin ter konceptov dela, planinsko usposabljanje po zgoraj omenjenem standardu postopoma uvajajo v profesionalno kot tudi v društveno usposabljanje, največji kvalitetni premik pri zgoraj opisanih prizadevanjih je naredila Planinska zveza Avstrije (OeAV), ki letno izdaja na ca 200 straneh poletni in posebej zimski katalog svojih usposabljanj, imenovan Alpenverein Akademie. Urednik edicije namenja katalog usposabljanj odbornikom, članom in nečlanom. V okviru te Akademije, ki jo vodi odbor 6 do 8 strokovnjakov so izvedena vsa njihova usposabljanja, ki so kvalitetno certificirana (podobno kot ISO), vsak absolvent usposabljanja prejme tudi uradno listino. ·         Pozornega poslušanja je bil deležen Klemen Medja s predstavitvijo rezultatov dinamičnih meritev plezalnih vrvi iz umetnih vlaken, ki so bile izvedene na Inštitutu za sonaravne inovativne tehnologije pri Strojni fakulteti v Ljubljani ob sodelovnju predstavnikov Fakultete za šport in PZS. Obremenilne meritve so pokazale, da obstoječih pet standardov za vrvi ne upoštevajo lastnosti vrvi v časovni odvisnosti in zato ne vključujejo visko-elasto-plastičnega vedenja vrvi, ki opredeljuje spreminjanje njenih lastnosti s časom in številom obremenitve. Raziskavam se je ob sodelovanju CAI pridružil tudi ustrezni Labaratorij v Italiji. Prisotni so se priporočali za rezultate nadaljnih raziskav. ·         V Planinski zvezi Južne Tirolske (AVS) je celotna organiziranost poslovanja ter delovanja v prestrukturiranju, veliko poudarka pri tem je dano organiziranju ter vodenju usposabljanj, programe usposabljanj dopolnjujejo z ugotovitvami iz analiz nesreč članstva. Po vzgledu Švice so preko spleta uvedli možnost anonimnih prijav nevarnih dogodkov, primerov, stanj, napak v uporabljeni tehniki itd, pri pohodniški, smučarski, plezalni, kolesarski dejavnosti, ko bi se skoraj lahko primerila nesreča, prišlo do ogrožanja varnosti in nevarnih stanj ali se je nevaren dogodek brez posledic že primeril; možnost prijave je omogočena vsaki osebi; koristno bi bilo, ko bi takšno beleženje nevarnih stanj uvedle tudi druge članice CAA ali na celotnem območju CAA. AVS je omogočil vsem svojim članom, ki se ponesrečijo, tudi telefonsko asistenco. Pred ca. 4 leti je bil kazensko preganjan vsakdo, ki je v Italiji sicer nenamerno sprožil snežni plaz v gorah, kjer je področna občina objavila prepoved hoje; upravičeno razburjenje in protesti so dosegli, da se ob upoštevanju iste regulative vsaka nenamerna sprožitev plazu obravnava bolj razumno, plaz je potrebno prijaviti in registrirati, sodb pa ne izrekajo več. Članom AVS med 18 in 25 letom starosti nudi organizacija ob spremljanju strokovnih kadrov tedensko možnost udejstovanja v kateri koli želeni planinski dejavnosti. ·         Planinska zveza Lichtensteina je »Kodeks proti vsakršni obliki diskriminacije v preventivne namene proti spolnemu nasilju«, ki ga je pripravila DAV in ga je ta komisija na zadnjem sestanku predstavila, uvedla v rabo v svoji organizaciji, dokument pa so povzele v rabo tudi vse druge njihove športne organizacije. ·         Predstavnik Planinske zveza Lichensteina nas je informiral o težavah z uporabo (omejevanjem uporabe) nekaterih poti. ·         Planinska zveza Švice je v okviru sodelovanja z vladno agencijo »Mladi in šport« posnela film o osnovnem programu planinskega usposabljanja (ustreza programu naše Planinske šole). Film občasno predvajajo na TV in je zelo priljubljen; v času šolskih počitnic bodo za mlade v starosti od 14 do 22 let priredili po kantonih več tedenskih taborov, na katerih bodo udeležence ob izletih ter pohodih usposabljali po omenjenem programu. ·         Pri AVS, OeAV, SAC ter DAV je pogoj za udeležbo na katerem koli usposabljanju obvladovanje predpisanega osnovnega planinskega znanja ter določena planinska praksa; glede na vrsto dopolnilnega usposabljanja trajajo od enega do treh tednov, usposabljanje za inštruktorski naziv pa dodatno še 2 tedna (n.pr. instruktor za gorsko kolesarjenje); večinoma se je za udeležbo na usposabljanje možno prijaviti po elektronski pošti ali klasično; prijavljeni za usposabljanje prejmejo predhodno na dom program, učno gradivo (veliko ga je že na CD) ter navodila za udeležbo; veliko interesa je za intenzivna vikend izpopolnjevanja, n.pr. za uporabo derez ter cepina, za gibanje po feratah, za hojo s krpljami, za uporabo plazovnega trojčka, družinsko plezanje, vodniki za vodenje družin, vrvna tehnika. Izpopolnjevanja kot pogoj za podaljšanje licence so ob vikendih na dve, ponekod vsake 3 leta; ker so za aktivne kadre predpisana še druga izpopolnjevanja (n.pr. za letno in zimsko tehniko, za turno smučanje, za gibanje po feratah,.gorski reševalci in gorski vodniki imajo še nadaljna izpopolnjevanja. Očitno je, da so strokovni kadri zelo obremenjeni; iz tega vzroka planinske organizacije intenzivno delajo na promociji prostočasnega dela, poudarjajo vrednosti tega, te osebe identificirajo, jih javno predstavljajo, delo simbolično vrednotijo, tem kadrom nudijo ugodnosti itd. ·         DAV je v preteklosti imel pri planinski dejavnosti letno 38 do 40 mrtvih, s preventivnimi akcijami in obsežnim programo usposabljanj na nivoju Zveze in društev so uspeli znižati število teh tragičnih dogodkov na cca. 25 letno; veliko je pripomogel on-line test, ki osebi zastavi 20 vprašanj o njegovem zdravju ter počutju, na osnovi česar dobi oseba brezplačno lastno oceno tveganja pri planinski dejavnosti; v nadaljevanju bodo ponudili ta program čim večjemu številu društev (sekcij); podobne teste izvajajo v Nemčiji tudi druge športne panoge; tudi nemškim planincem se najpogosteje primeri nesreča kot posledica spotika ali zdrsa, povod zanje so razne vrste nepripravljenosti, posebej izpostavljajo še vrtoglavico; študentje Fakultete za medicine in Fakultete za šport so se lotili testiranja in proučevanja vzrokov za planinske nesreče z namenom izdelati gradivo »kako obvladati tveganja« pri planinski dejavnosti. ·         Predstavnik DAV je predstavil delo na projektu izločanja/vračanja neustreznih samovarovalnih kompletov. Predstavnik OeAV je poročilo dopolnil s prikazom testa samovarovalnega kompleta, pri katerem je med testom prišlo do porušitve. ·         DAV, OeAV in AVS so predstavili skupni informacijski sistem o turah (»Touren Informations System«) na spletnem naslovu alpenvereinaktiv.com, kjer se nahajajo informacije o turah v različnih območjih, o kočah, o trenutnih razmerah. V OeAV na navednem projektu redno delata dva strokovna sodelavca OeAV. Razno: Predlog programa komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost za leto 2014 je: o   obravnava "desetih priporočil CAA za varno izvajanje visokogorskih tur", o   obravnava "desetih priporočil CAA za turno smučanje", o   obravnava piktogramov za gorsko kolesarjenje, o   primerjava usmeritev/pogledov članic CAA glede obvezne/priporočljive opreme pri izvajanju aktivnosti v zimskih razmerah (tudi glede uporabe plazovnih balonov), o   varnost pri plezanju na umetnih plezalnih stenah. Organizacijo naslednje seje komisije prevzema DAV in bo 5. in 6. 6. 2014. Točna lokacija bo javljena naknadno. Zabeležili: Danilo Škerbinek, Klemen Medja in Franc Kadiš