Planinsko društvo Vipava je v sodelovanju s partnerji poskrbelo za povsem novo zelo zahtevno planinsko pot, ki se vije v stenah Gradiške Ture. Poimenovana je po očetu vipavskih planincev Otmarju Črnilogarju, tudi gonilni sili za postavitev obstoječe Furlanove poti na Gradiško turo, ki letos praznuje 50-letnico.
Uradno odprtje Otmarjeve poti organizira Planinsko društvo Vipava, v nedeljo, 19. maja 2019, ob 16. uri v športno-rekreacijskem centru Kamp Tura, ki se nahaja na izhodišču poti na Gradiško turo - na vrhu Gradišča pri Vipavi. V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala v prostorih Škofijske gimnazije Vipava.
Na slovesnosti bo uvodoma spregovoril predsednik PD Vipava Pavel Makovec, slavnostni govornik pa bo ugledni alpinist in himalajec Anton Sazonov - Tonač, ki je skupaj z Otmarjem Črnilogarjem pred 50 leti zasnoval Furlanovo pot na Turo. Poleg njiju bosta udeležence nagovorila še župan Občine Vipava Goran Kodelja in eden od pobudnikov za postavitev poti Marko Fabčič. Za kulturni del programa bodo poskrbeli Vipavski tamburaši in vokalna skupina Planta.
Obletnica Furlanove poti na Gradiško Turo Vodstvo PD Vipava se je za postavitev Otmarjeve poti odločilo ob prihajajoči jubilejni obletnici odprtja obstoječe prav tako zelo zahtevne Furlanove poti na Gradiško Turo. Pot je bila pohodnikom v uporabo izročena 15. junija 1969, poimenovana pa je po domačinu in velikem ljubitelju gora Fricu Furlanu, ki se je 11. februarja 1952 smrtno ponesrečil prav v stenah Ture. Na to spominja tudi spominska plošča, postavljena pred vstopom v steno. Postavljanja Furlanove poti se še danes dobro spominja dolgoletni vipavski planinec Srečko Vidrih. »Pri izdelavi poti smo sodelovali vipavski planinci in drugi prostovoljci, med njimi sem bil s 17 leti najmlajši, tako da sem bil skoraj neopazen. Poleg nas pa je Otmar kot profesor v izdelavo poti angažiral tudi svoje dijake iz vipavskega semenišča,« se spominja Vidrih.
Slovesnost ob odprtju Furlanove poti leta 1969. Foto: arhiv PD Vipava
Nova pot posvečena Otmarju Črnilogarju Nova, Otmarjeva pot na Gradiško Turo je posvečena profesorju, prevajalcu, duhovniku in predsedniku PD Vipava Otmarju Črnilogarju (1931-1999). Prav on je bil pobudnik in ključni mož za postavitev obstoječe Furlanove poti. »Petdeseta obletnica Furlanove poti se nam je zdela primeren mejnik, da se poklonimo Otmarju in vsemu, kar je storil za planinstvo na Vipavskem. Že takrat je imel namreč v načrtu več možnih poti na Turo. Z novo potjo povezujemo Furlanovo in novo Otmarjevo pot in tako uresničujemo eno izmed njegovih prvotnih idej,« pojasnjuje predsednik PD Vipava Pavel Makovec. Črnilogar je ena ključnih osebnosti v zgodovini vipavskega planinstva, saj je s svojo zagnanostjo poskrbel za pravi preporod društva, s svojimi številnimi talenti pa je zaznamoval tudi številna druga področja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Po njem je med drugim poimenovana planinsko-romarska pot od Podrage do Štjaka, prvi organiziran pohod po njej je potekal leta 2005.
Več kot 400 metrov dolžine in 240 metrov višinske razlike Otmarjeva pot je skladno z zakonom o planinskih poteh v katastru planinskih poti PZS kategorizirana kot zelo zahtevna planinska pot. Zato se je treba na Otmarjevo pot odpraviti z ustreznimi izkušnjami in ustrezno opremo. Za manj izkušene je priporočljivo, da se na pot podajo v spremstvu usposobljenega vodnika. Dolžina same Otmarjeve poti znaša približno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom pa 240 metrov. Vanjo so namestili okrog 420 metrov jeklenice (vključno s 70 metri jeklene vrvi za dostope), 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pragove in 70 kilogramov rebrastega železa za utrjevanje poti. Otmarjevo pot je sicer tehnično gledano mogoče razdeliti v štiri odseke. Prvi odsek zaznamuje izpostavljeno plezanje v navpični rahlo previsni steni, ki ji sledi še plezanje v plošči. V drugem odseku sledi prehod s plošče in okoli ovinka v naslednjo ploščo, tretji odsek poteka večinoma po naravnih razčlembah in ima zato bistveno manj tehničnih pomagal. Zadnji, četrti odsek poti pa po navpičnih ploščah pripelje mimo obeležja s citatom Otmarja Črnilogarja do stika z obstoječo potjo. Omenjeni citat se nanaša na Črnilogarjev vpis v knjigo gostov pri Abramu z dne 7. junija 1998: »... Bodite zvesti soncu, zeleni zemlji, tudi čarom teme, posebno pa sebi! Amen.«
Utrinki iz posameznih faz izdelave Otmarjeve poti. Foto: Marko Fabčič
S povezavo Furlanove in Otmarjeve poti do pravega preizkusa pred obiskom visokogorja Planinci lahko zdaj z vzponom na Gradiško Turo opravijo resen preizkus svoje pripravljenosti pred obiskom zelo zahtevnih planinskih poti v slovenskem visokogorju. Če svoj vzpon zastavijo tako, da se najprej odpravijo na Furlanovo pot, nato pa še na Otmarjevo pot, dobijo s tem skoraj 400 višinskih metrov dolg zelo zahteven planinski vzpon, kar je primerljivo zahtevnejšim odsekom planinskih poti v slovenskem visokogorju. Za ta vzpon se od izhodišča odpravijo po običajni planinski poti najprej Furlanove poti. Ta jim postreže s 140 višinskih metrov dolgo zelo zahtevno planinsko potjo. Nato se lahko po lahki planinski poti spustijo le 50 višinskih metrov nižje do izhodišča Otmarjeve poti, kjer jih nato čaka še 240 višinskih metrov zelo zahtevne planinske poti v smeri proti vrhu Ture. Z zaključka Otmarjeve poti do vrha Gradiške Ture pa nato spet po običajni planinski poti premagajo še sklepnih 50 višinskih metrov. Celoten vzpon od izhodišča pri Kampu Tura na Gradišču pri Vipavi do vrha Ture po tej varianti traja okrog 2 uri in 15 minut.
Planinci imajo seveda tudi nekaj drugih variant za neposreden vzpon. Najlažji dostop je po označeni lahko oz. t. i. obhodni poti, ki se izogne stenam - vrh dosežejo uri in 15 minutah. Zahtevnejšo varianto predstavlja vzpon po Furlanovi poti, ki se po izstopu iz stene nazaj priključi obhodni poti. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha hodi 2 uri. Tehnično najzahtevnejšo turo zdaj prinaša Otmarjeva pot. Tudi pri tej gre tako kot pri Furlanovi poti v bistvu za stranski odcep od običajne obhodne pešpoti, s to razliko, da zavije v stene desno. Vstop v Otmarjevo pot se nahaja približno na polovici obhodne poti, priključek nazaj pa okrog 50 višinskih metrov pod vrhom Ture. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha Ture prav tako potrebuje 2 uri.
Utrinki iz posameznih faz izdelave Otmarjeve poti. Foto: Marko Fabčič
Projekt vipavskih planincev ob sodelovanju PZS in Občine Vipava Nad celotnim projektom je bdelo PD Vipava, ki je v novo pot vložilo okrog 1500 ur prostovoljnega dela. S prvimi ogledi trase nove poti so v društvu začeli že spomladi 2017, s samo izdelavo poti pa novembra 2018. Vodji projekta sta bila izkušena alpinista in člana PD Vipava Jurij Nabergoj in Marko Fabčič, poleg njiju pa je v projektu sodelovalo tudi večje število članov društva in drugih prostovoljcev iz Vipave in okolice. Drugi ključni akter je bila Komisija za planinske poti PZS. Za največji delež tehnično-strokovne pomoči je poskrbel vodja Strokovnega odbora za tehnična vprašanja KPP PZS Igor Mlakar s tehnično skupino iz Posočja.
V projektu izdelave Otmarjeve poti je sodelovala tudi Občina Vipava, ki glede na svoje danosti močno stavi na aktivnosti, kot so jadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo ter pohodništvo in plezanje. Projekt izdelave Otmarjeve poti je občina finančno podprla, pri čemer se je vzporedno podala tudi v celostno ureditev parkirišča ob vznožju.
Najdi nas na Facebooku
Slovesnost ob odprtju Furlanove poti leta 1969. Foto: arhiv PD Vipava
U
Arhiv PD Vipava
