| Jesen je tisti letni čas, ko so dnevi vse krajši in noči vse daljše, ko že zato primanjkuje svetlih sončnih ur, ki nas razvajajo poleti, in ko nam energijo dodatno jemlje še megla po nižinah in kotlinah, ki se k nam prikrade po neprevetrenih nočeh. Sivina lahko vztraja več ur na dan, včasih tudi več dni skupaj in slej ko prej si zaželimo toplote, pozitivne energije, ki nam jo daje sonce. Marsikdaj se zavedamo, da so nad tem nizkim oblakom sivine sončni žarki, a ne vemo, kako visoko bi se morali povzpeti, da bi prišli nad njegov vrh. |
| Kaj je vertikalna sondaža?
Si lahko za pobeg na sonce, da zadostimo priporočeni dnevni količini vitamina D, pomagamo z meteorološkimi meritvami in produkti? Seveda lahko. V Ljubljani, za Bežigradom, vsak dan zgodaj zjutraj v zrak spustimo meteorološki balon, na katerega je pripeta naprava s senzorji za merjenje temperature in vlažnosti zraka ter zračnega tlaka. Zraven je tudi GPS-sprejemnik, s katerim ne določimo le nadmorske višine, temveč tudi natančen položaj meteorološkega balona med opravljeno meritvijo, na osnovi tega pa izmerjenim podatkom dodamo še podatke o hitrosti in smeri vetra. Že podatka o temperaturi in vlagi sta dovolj informativna o stanju ozračja nad merilnim mestom in njegovo okolico, o hladnejših in toplejših ter o bolj vlažnih ali suhih plasteh v ozračju. Izmerjeni podatki so izrisani v produkt, imenovan vertikalna sondaža, ki je dnevno (če le med meritvami ne pride do kakšnih napak) osvežena v dopoldanskem času na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kaj razberemo iz vertikalne sondaže?
Na grafu sta izrisana poteka temperature zraka (z modro krivuljo) in temperature rosišča (z rdečo) z nadmorsko višino. Temperatura rosišča predstavlja temperaturo, pri kateri bi bil zrak nasičen, torej ko bi bila vlažnost zraka 100 % in bi se iz vlažnega zraka začela izločati voda v obliki kapljic - meglenih ali dežnih. Torej velja, da kadar je temperatura zraka enaka temperaturi rosišča (modra in rdeča krivulja se na grafu prekrivata ali sta zelo blizu skupaj, kar je v primeru na sliki med okoli 320 in 550 metri), je zrak nasičen z vlago, tako da v njem pride do nastanka kapljic, ki tvorijo oblak megle. Običajno je torej na meglen ali oblačen dan mogoče iz sondažne meritve razbrati, v kateri plasti (ali v več plasteh) ozračja nad nami je zrak bolj vlažen in kod dalje nad vlažno plastjo je zrak suh - tam je zgornji rob meglenega morja, če le kje v višjih plasteh slučajno ne obstaja nova vlažna plast zraka. Če je v ozračju prisotnih več med seboj vidno ločenih zelo vlažnih plasti, je to razvidno tudi iz vertikalne sondaže. Na terenu bi tako v vmesni suhi plasti zraka pod seboj videli megleno morje, nad seboj pa novo sivo oblačno plast.
Večstranska uporabnost
Prisotnost vlažnih meglenih ali oblačnih plasti ni edina informacija, ki jo lahko razberemo iz grafa vertikalne sondaže. Kdor ne mara hladu in je pripravljen oditi na toplo kam višje, lahko tako iz vertikalne sondaže ugotovi, v kateri plasti je temperatura najvišja. V hladnejši polovici leta so z meglenimi morji velikokrat povezani tudi toplotni preobrati. Pogosto nam sondažna meritev razkrije, na kateri nadmorski višini nad nami se nahaja morebitna topla plast temperaturne inverzije - to je plast, kjer temperatura z višino narašča in ne pada, kot je sicer običajno. Ob spremljanju dnevnih podatkov v različnih krajih gotovo opazimo, da je na Kredarici po navadi za okrog 15 stopinj Celzija hladneje kot po nižinah, a ni vedno tako. Včasih, ko so vetrovi in sonce prešibki, ostane hladnejši zrak ujet v nižinah in kotlinah, ker je premalo vertikalnega mešanja zraka. Do temperaturnih inverzij največkrat pride takrat, ko so naši kraji pod vplivom anticiklona oziroma območja visokega zračnega tlaka. Temperatura je v primeru izrazitejših temperaturnih inverzij lahko v hribih višja tudi za deset ali več stopinj kot po nižinah. Običajno tako zmrzujemo po oblačnih ali meglenih kotlinah, višje pa se grejejo na soncu ob precej višjih temperaturah. Iz primera meritve na sliki lahko ugotovimo, da je bilo nekega meglenega oktobrskega dneva dovolj, če smo se povzpeli 600 metrov visoko, da bi ušli megli in sivini. Če bi se hoteli še ogreti na soncu in uživati v najtoplejšem zraku, pa bi se morali povzpeti na okoli 1600 metrov nad morje.
Za konec
Velja torej, da ob negodovanju ob sivih in mrzlih dneh predvsem za hribovce obstaja alternativa, saj je po navadi nad nami kakšna bolj suha oziroma toplejša plast zraka. Tako lahko po pregledu podatkov iz vertikalne sondaže obujemo pohodne čevlje, si na rame oprtamo nahrbtnik, uidemo sivim odtenkom in se gremo pogret kam više. Sondažna meritev je sploh v nižjih plasteh ozračja najbolj reprezentativna za območje okoli Ljubljane, a v večini primerov to velja tudi za širše območje Slovenije.
Veronika Hladnik
--------------------------
Prispevek je objavljenv oktobrski številki Planinskega vestnika |
Najdi nas na Facebooku
