3. člen
V 2. alineji piše:
- da ima vedno s seboj na turi ustrezno opremo;
Predlog je:
- da ima vedno s seboj turi ustrezno opremo;
Utemeljitev: Če je napisano, da ima na turi ustrezno
opremo, to lahko razlagamo, da moramo
imeti neko predpisano opremo, kar pa je potrebno definirati. To pa pomeni, da
bi morali definirati ustrezno opremo za zelo veliko tur, kar je praktično
skoraj neizvedljivo, pa tudi preveč birokratsko in podcenjujoče za vodnike. Če
izpustimo "na" pa pomeni, da mora biti oprema taka, ki ustreza turi.
Torej se vodnik sam odloča, katero opremo bo imel, da bo najbolj primerna,
ustrezna za konkretno turo. Mora imeti
vedno 5 vponk, vrv? Verjetno ne. Lahko pa ima kaj drugega, kar je za konkretno
turo ustrezneje, npr. žogo.
6. člen
Predlog je, da se doda
nov odstavek:
V
primeru tur, ki jih organizirajo drugi, npr. vzgojno-varstvene organizacije, je
vodnik lahko tudi samo spremljevalec, če je tako dogovorjeno oz. če vodnik ni
sodeloval pri pripravi akcije ali/oz. niso bila upoštevana pravila, navodila
PZS. V tem primeru je potrebno s posebnim dogovorom določiti odgovornost oz.
dolžnosti vodnika.
Utemeljitev: PZS imajo
znanje in določena pravila za varnejše vodenje. Med dolžnostmi vodnika je tudi (9.
alineja 3. člena), da s svojim delom uresničuje tudi širša programska
načela PZS, kamor se v prvi vrsti uvršča priprava programa strokovne vodniške
pomoči vrtcem in šolam. Tu pa pogosto pride
v kolizijo s pravili, normativi, zahtevami in podobnim, kar velja v šolstvu in
drugod. Zato mora biti določena odgovornost. Če se akcija organizira po
navodilih, pravilih, potem vodnik odgovarja tudi za varnost. Če pa je samo
spremljevalec, potem pa za varnost odgovarja nekdo drug, običajno organizator
ali pa vodja akcije, vodnik pa predvsem za navigacijo oz. za tisto, za kar je
dogovorjeno ...
18. člen
Sedaj piše:
Kandidat
mora opraviti izpit v roku največ leto dni po končanem tečaju. Če ga ne opravi, mora postopek
za pridobitev katere koli kategorije začeti znova. V primeru višje sile, ki je
onemogočila opravljanje izpita v določenem roku, je možno podaljšanje roka,
vendar ne več kot za eno leto, če je bila prošnja za podaljšanje dana na SOU
pred iztekom roka. Na odločitev SOU se lahko VPZS pritoži na IO VK v 15 dneh po
prejemu sklepa. Odločitev IO VK je dokončna.
Predlog
je:
Kandidat
mora opraviti izpit najpozneje
do 31. decembra naslednjega leta po končanem tečaju.
Če ga ne opravi, mora postopek za pridobitev katere koli kategorije začeti
znova. V primeru višje sile, ki je onemogočila opravljanje izpita v določenem
roku, je možno podaljšanje roka, vendar ne več kot za eno leto, če je bila
prošnja za podaljšanje dana na SOU pred iztekom roka. Na odločitev SOU se lahko
VPZS pritoži na IO VK v 15 dneh po prejemu sklepa. Odločitev IO VK je dokončna.
Utemeljitev: Pri
pripravništvu, licencah in podobnem imamo roke do 31. decembra postavljene
zato, da ne lovimo datumov in se ne ukvarjamo z nepomembnimi podrobnostmi. Če
je nekdo npr. končal tečaj 25. maja, ni pa mogel iti na izpit, ki je bil 6.
junija in ne na druge izpite v tem letu, a naslednji izpit je 26. maja drugo
leto, bi moral iti ponovno na tečaj. S spremenjenim besedilom mu pa omogočimo,
da lahko opravi izpit v naslednjem letu. Res pa je, da je takih zelo malo.
19. člen
Predlog
je, da se doda nov odstavek
Kadar
se določena kategorija vodenja prizna na osnovi Navodila za pridobitev in
potrditev vodniških kategorij v posebnih primerih, je potrebno za kategorije A,
D in G opraviti 8 pripravniških tur pri najmanj treh različnih ustreznih
vodnikih, za ostale kategorije pa 5 pri najmanj dveh ustreznih različnih
vodnikih. V kolikor nekdo pridobi dve kategoriji hkrati, potem je potrebno za
potrditev teh kategorij opraviti 8 pripravniških tur za zahtevnejšo kategorijo
pri najmanj treh različnih ustreznih vodnikih.
Utemeljitev: Z Navodilom za pridobitev in
potrditev vodniških kategorij v posebnih primerih je omogočeno planinskim
kadrom, diplomantom ustreznih šol in drugim, da pridobijo določene vodniške
kategorije. Njihova osnovna izobrazba jim je torej priznana kot usposabljanje v
okviru PZS. Vodniki, ki se usposabljajo v okviru PZS, morajo nato opraviti 8 oz. 5 pripravniških tur.
Vodniki, ki so jim bile priznane posamezne kategorije (ADG), običajno niso imeli
veliko stika z VPZS, zato je za boljše vključevanje zahtevano 8 pripravniških
tur (kot za veliko večino vodnikov, ki so se usposabljali v okviru PZS), za
višje kategorije pa po 5, ker imajo takrat že več vodniške prakse. Tako je
nekako vzpostavljeno ravnovesje med "osnovnimi" VPZS in tistimi, ki
so v vodništvo "prišli".
21. člen
V splošnih pogojih v 3.
in 4. alineji piše:
- uspešno opravljen sprejemni izpit iz snovi Planinske
šole (do začetka tečaja);
- uspešno opravljena preizkusna tura za kategorije A,
D in G (do začetka tečaja);
Predlog
je:
- uspešno opravljen sprejemni izpit iz snovi Planinske
šole (do začetka tečaja za A kategorijo; sprejemni izpit velja do 31. decembra naslednjega leta z
možnostjo podaljšanja za največ eno leto);
- uspešno opravljena preizkusna tura za kategorije A,
D in G (do začetka tečaja; preizkusna tura velja do 31. decembra
naslednjega leta z možnostjo podaljšanja za največ eno leto);
Utemeljitev: Nekdo je uspešno opravil tako preizkusno turo kot tudi sprejemni
izpit, a se ni mogel udeležiti tečaja. S predlagano spremembo besedila mu
omogočimo, da se lahko udeleži tečaja naslednje leto. Res pa je, da je takih izredno
malo.
V posebnih pogojih za kategorijo B sedaj piše:
- potrjena kategorija A, poleg tega pa v zadnjih petih
letih opravljenih najmanj:
- 5 različnih kopnih tur po zahtevnih in zelo zahtevnih
poteh;
- 15 različnih kopnih tur po zahtevnih in zelo zahtevnih
poteh nad gozdno mejo;
- 5 različnih kopnih brezpotij;
- 3 različne zahtevne ali zelo zahtevne kopne ture v
vlogi pomočnika vodnika.1
Predlog je:
- potrjena kategorija A, poleg tega pa v zadnjih petih
letih opravljenih najmanj:
- 20 različnih kopnih tur po zahtevnih ali zelo
zahtevnih poteh, od tega vsaj 15 različnih kopnih tur po zahtevnih ali zelo
zahtevnih poteh nad gozdno mejo;
- 5 različnih kopnih brezpotij;
- 3 različne zahtevne ali zelo zahtevne kopne ture v
vlogi pomočnika vodnika.1
Utemeljitev: V dosedanji praksi se je
pokazalo, da je veliko kandidatov opravilo zahtevne ture nad gozdno mejo,
manjkale so jim pa tiste pod gozdno mejo. Glede na to, da skoraj ni pomembnih
razlik v zahtevnosti zahtevnih tur nad gozdno mejo in pod njo, se to dvoje
lahko izenači. Tiste ture pod gozdno mejo so bile določene za primer, če nekdo
ni opravil ture nad gozdno mejo, ki so običajno daljše, ali pa je že nastopil
drug letni čas, da se mu omogoči to opraviti. Ta možnost še vedno ostaja.
27. člen
V
4. odstavku piše:
Kot
izpopolnjevanje VPZS šteje tudi uspešno končano dodatno usposabljanje, ločeno
za kopne, snežne in turno smučarske kategorije.
Predlog
je, da se doda besedilo, tako da bi se po novem glasilo:
Kot
izpopolnjevanje VPZS šteje tudi uspešno končano dodatno usposabljanje, ločeno
za kopne, snežne in turno smučarske kategorije ali
udeležba inštruktorja na celotnem takem usposabljanju, ali udeležba
inštruktorja na usklajevanju za izpopolnjevanja.
Utemeljitev:
Če se inštruktor udeleži usklajevanja tem za izpopolnjevanja, spozna pač vse
oz. celo več, kar naj bi se nato izvajalo na izpopolnjevanjih. Zato je smiselno
in prav, da se mu ta udeležba prizna koz izpopolnjevanje. Podobno velja tudi za
inštruktorja, ki sodeluje na tečaju. Vendar je tu potrebna prisotnost
inštruktorja na celotnem usposabljanju. Na usposabljanju se novosti
izpopolnjevanj prenašajo z določeno zamudo, ker naj bi jih bilo prej potrebno
vključiti v učni načrt, učno vsebino. Torej jih teoretično tam ni. Vendar, če
udeležencem priznamo takšno usposabljanje kot nadomestilo za izpopolnjevanje,
moramo pod enakimi pogoji tudi inštruktorjem.
Javna obravanava bo potekala do četrtka, 26. oktobra 2017.
Pripombe lahko pošljete na elektronski naslov VK: vodniska.komisija@pzs.si
Pravilnik vodnikov Planinske zveze Slovenije
Srečno in varen korak.
Vodniška komisija
|