Vodniška komisija
ponedeljek, 16. september 2019
POIŠČI

Zimsko izpopolnjevanje vodnikov PZS na Mozirski koči
Najdi nas na Facebooku
Zadnje v forumu
Forum

NOVICE  

četrtek, 13. oktober 2016 ob 14:00, ogledov: 3247

S študenti v hribe ... rdeče, rumeno, zeleno!

Objavil(a): Matej Ogorevc
... ne, ne gremo iskat najvišje ležečega semaforja v Sloveniji! Raje kot to, bomo odšli iskat enate barve na Dleskovško planoto. Še nisi slišal/-a zanjo? Nič zato.
PS: Sposojamo si slogan: Ni statusa - ni panika! ;)

Dleskovška planota
- čisto majhna, čisto prava in porasla z rušjem in macesnovim gozdom. Že v davnini so ljudje odkrili, da je teren pravi za pašo in tam gori uredili kar nekaj manjših planin, ki so aktivne tudi dandanašnji. Veliko kasneje so na planoto priplezali tudi ljubitelji napičnih sten - najljubši jim je predvsem Križevnik. Kakovostna skala, navpičnica od »podna« do vrha ter zahtevnost stene vabijo najboljše alpiniste že prenekatero desetletje. Planoto pa dobro poznajo tudi jamarji - njen kraški teren jim ponuja še veliko raziskovalnih izzivov, in da so slednji vsaj malenkost lažji so na planoti postavili tudi pravi jamarski bivak, ki pa žal nam, nadzemnim obiskovalcem ne dovoli vstopa.
 
Razčistimo - ne bomo iskali semaforjev, ne bomo iskali prepadnih sten, še manj prepadnih jam. Kljub zgoraj napisanemu je Dleska prijazna tudi nam, hodečim obiskovalcem. Zanemarimo morebitnih nekaj metrov plazenja čez rušje - poti so namreč izsekane in dobro uhojene.
Naša se bo tokrat pričela na Planini Ravne in nadaljevala čez Planino Polšak proti Križevniku. Do tu naj bi potrebovali dve uri. Po počitku pa se bomo obrnili proti jugozahodu in mu sledili vse do Velikega vrha. Če se nas bo vreme usmililo, nas bo pri nadaljevanju poti spremljal noro lep pogled proti globinam Robanovega kota, kdor pa raje glede vodoravno bo očaran nad pogledi proti velikanom Kamniško-Savinjskih Alp - najbližje nam bo Ojstrica z Grintovci v ozadju, za našimi hrbti pa Raduha in za njo še koroški vršaci. Device, kakor se imenuje greben med Križevnikom in Velikim vrhom, in nadaljni vzpon na Veliki vrh nam bosta vzela okoli ure in pol. Tu bomo na najvišji točki tokratnega izleta - na 2110 metrih nad morjem. 
S tem pa še zdaleč ne bo konec prve letošnje gorske avanture - sledil bo še spust do prve planinske koče v Kamniško-Savinjskih Alpah. Stara Kocbekova koča stoji na Molički planini, družbo pa ji dela tudi simpatična kapelica Sv. Cirila in Metoda. Če bomo videli staro, se spodobi, da si ogledamo še novo Kocbekovo kočo, ki pa stoji na Korošici - kjer se vsako leto odvijajo nogometne tekme na visokem nivoju. Koča je žal zaprta, zatočišče pa bomo našli v zimski sobi. Škoda bi bilo izpustiti naslednjo obiska vredno točko - jezerce Vodotočnik. Voda na Vodotočni planini zadržuje v obliki srca, zanimivo pa je tudi dejstvo, da gre za edino naravno visokogorsko jezerce v celotnih Kamniško-Savinsjkih Alpah. Od tu pa končno proti izhodišču - žal z nekaj ovinki, saj je teren muhast in nam ne bo dovolil direktnega sestopa na planino.

dleskovska_planota_foto_matej_ogorevc__1_ dleskovska_planota_foto_matej_ogorevc__2_
Dleskovška planota v podobnem stanju, kot vlada na dan objave. Foto: Matej Ogorevc

Za celoten krog si bo potrebno vzeti približno 8 ur - čas počitkov tu še ni vključen. Ker pa je planota prepredena z raznoraznimi potmi, imamo kar nekaj možnosti za krajšanje, če bi bilo to potrebno. Vseeno gre za pravo (visoko)gorsko turo, zato prosimo, da se temu ustrezno pripravite že doma - topla oblačila, dovolj tople pijače in hrane, ...

PS: Kaj pa tisti semafor iz naslova? Pojasnilo: zeleno rušje, oranžni macesni in rdeče jerebike - vsega bo dovolj! =)

Izlet bo potekal v nedeljo, 23. oktobra 2016, z zborom ob 6.20 v Ljubljani (pred trgovino Merkur v Vižmarjah - LPP linija 1, postaja Vižmarje), ob 6.50 v Kamniku (Avtobusna postaja Kamnik) oz. ob 8. uri na Planini Ravne.

Obvezna oprema
Gojzarji, nahrbtnik, udobna topla oblačila, kapa, rokavice, rezervno perilo, malica in topla pijača (čaj), vrečka za smeti. Na poti ni (odprtih) planinskih koč, zato poskrbite za ustrezno količino pijače in okrepčil.
 
Slabo vreme
V primeru slabega vremena bo potek izleta prilagojen aktualnim vremenskim razmeram. Vodja izleta si pridržuje pravico do spremembe poti in cilja, prestavitve izleta oz. v najslabšem primeru njegovi odpovedi v kolikor bo smatral, da so razmere na terenu neustrezne oz. (pre)nevarne za varno izpeljan izlet.
 
Prijave 
Prijave samo preko elektronskega obrazca najkasneje do četrtka, 20. oktobra, do 12. ure. Število udeležencev je omejeno na 20, zato pohitite s prijavo.
Obvestilo: Žal so vsa mesta že zapolnjena in prijave niso več mogoče. Če se bo sprostilo še kakšno mesto, bomo o tem obvestili na Facebook profilu.

Prevoz in strošek izleta
Izlet je brezplačen, prevoz je lasten. Stroški prevoza se porazdelijo med vse udeležence. Tako bomo poskrbeli za kar se da nizke stroške in kar je še pomembneje ... za nižji ogljični odtis našega planinskega pohajkovanja.

Vodja izleta in informacije
Izlet vodi Matej Ogorevc, vodnik Planinske zveze Slovenije. V primeru vprašanj je dosegljiv na telefonski številki 041 483 924 oz. na elektronskem naslovu mogorevc@gmail.com.

Lepo vabljeni! 
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Vremenske razmere
 
Planinski izleti RTV SLO