Triglavski
narodni park
V 33 naseljih, kolikor jih je v Triglavskem narodnem parku (od tega 21 v
celoti, 12 deloma), živi po stanju iz lanskega januarja 2420 prebivalcev. TNP
vključuje 3 kulturne spomenike državnega pomena, 42 kulturnih spomenikov
lokalnega pomena, 364 registriranih enot nepremične kulturne dediščine, 5 javno
dostopnih muzejskih zbirk in dve registrirani enoti žive dediščine. V TNP je
1071 naravnih vrednot, od tega 743 jam. Pa tudi 38 planinskih koč z 2792
posteljami. Največ koč je na območju osrednjih Julijcev ('triglavske' koče) in
ob vršiški (ruski) cesti. Za varno obiskovanje in doživljanje gora je v TNP
urejenih 826 km planinskih poti, od katerih je 43 km zahtevnih in 24 km zelo
zahtevnih. Planinske poti prostovoljno vzdržuje 27 planinskih društev.
TNP spada med najstarejše evropske parke. Pobude za zavarovanje območja segajo
v začetek 20. stoletja, najprej pa so zavarovali del območja, in sicer leta
1924 z ustanovitvijo Alpskega varstvenega parka. V Triglavski narodni park so
ga uradno preimenovali leta 1961 z obsegom bližnje okolice Triglava in Doline
Triglavskih jezer. Zdajšnji obseg je park dobil leta 1981. Z novim zakonom leta 2010 se je obseg parka še malenkost povečal za območje Kneških raven.
Nameni Triglavskega narodnega parka, ki je zaradi svojih vrednot privlačen
cilj številnih obiskovalcev, so varovanje narave in ohranjanje kulturne
krajine, skrb za ustrezen razvoj v parku, omogočanje doživljanje parka
obiskovalcem na različne načine in oblike, raziskovanje, ki bistveno pripomore
k nadaljnjim usmeritvam, vzgojno in izobraževalno delo ter primerno
upravljanje, ki omogoča uresničevanje ciljev parka. Temeljni cilj TNP in
narodnih parkov po vsem svetu pa je v prvi vrsti varstvo narave, ohranitev
izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih
rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive
narave ter ohranitev in nega kulturne krajine.
Načrt
upravljanja TNP
Triglavski narodni park upravlja Javni zavod (JZ) TNP, ki skrbi za
varovanje narave ter opravlja strokovne in raziskovalne naloge. Načrt
upravljanja TNP je ključni programski dokument za trajno in učinkovito
ohranjanje vrednot zavarovanega območja, v njem so začrtani dolgoročni in
operativni cilji ter naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih
let. Dokument je namenjen tako JZ TNP kakor tudi deležnikom in uporabnikom
prostora in bo vse skupaj zavezoval k uresničevanju ciljev in namenov
narodnega parka. Zaradi številnih pristojnosti in nalog upravljavca
zavarovanega območja načrt upravljanja z Zakonom o TNP pridobiva izreden pomen,
saj bo v mnogih segmentih nadgradil zakon ter omogočil ustrezno izvajanje.
Načrt upravljanja pripravljajo od februarja 2011 v obsežnem posvetovalnem
procesu s forumi, delavnicami, na katerih so sodelovale strokovne ustanove,
službe JZ TNP, ministrstev, parkovne lokalne skupnosti, nevladne organizacije,
tudi Planinska zveza Slovenije (PZS), ter lokalno prebivalstvo in druga
zainteresirana javnost. Kakšna je vsebina načrta upravljanja TNP in kakšne
spremembe prinaša za gorniške dejavnosti?
Vsebina načrta
upravljanja TNP
Načrt upravljanja je
razdeljen na sedem vsebinskih sklopov. V uvodu so predstavljeni TNP, vizija,
pravna izhodišča za zavarovanje in upravljanje, namen in struktura načrta
upravljanja; drugi sklop vsebuje izhodišča za načrt upravljanja, tretji sklop
govori o upravljanju TNP z upravljavskimi cilji in nalogami za obdobje
2016–2025 na petih upravljavskih področjih (ohranjanje narave, ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanje poseljenosti in trajnostni razvoj, obiskovanje
in doživljanje, upravnoadministrativne naloge), četrti sklop opredeljuje
varstvene režime, peti govori o varstvenih in razvojnih usmeritvah, šesti
podaja program izvajanja načrta upravljanja in sedmi opredeljuje spremljanje
izvajanja načrta s časovnim planom in obliko poročanja. V načrtu upravljanja
predvidevajo tudi omejevanje dostopa določenih območij in zapiranje alpskih
dolin, katerih zatrepi predstavljajo izhodišča za planinske poti, za
individualni motorni promet, spodbujali pa bodo oblike javnega prevoza z
okoljsko primernejšimi vozili.
»Načrt upravljanja Triglavskega narodnega
parka za področje gorniških dejavnosti prinaša predvsem podrobnejšo opredelitev
varstvenih režimov iz Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki se
neposredno in posredno nanašajo na omenjeno področje,« pravi v. d. direktorja
JZ TNP Bogomil Breznik in glede morebitnih sprememb za planinstvo nadaljuje, »ZTNP-1
z varstvenimi režimi neposredno ne omejuje planinske dejavnosti, torej hoje po
planinskih poteh, gorništva, alpinizma, turnega smučanja … Neposredno omejuje
le gorsko kolesarjenje kot del planinske dejavnosti in natančno opredeljuje
možne posege na obstoječih planinskih kočah. ZTNP-1 pa posredno po režimu, ki
prepoveduje izvajanje tistih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na ugodno
stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, vpliva tudi na
gorniške aktivnosti. Omenjena prepoved se v načrtu upravljanja izraža kot
opredelitev mirnih območij (kartografski prikaz mirnih območij in omejitve so v
Prilogi 4 predloga načrta upravljanja, op. p.), v katerih se določene
dejavnosti usmerja, časovno omejuje ali v celoti prepoveduje.«
Kot omenja Breznik, se v določenih mirnih
območjih dejavnost omejuje v času razmnoževanja živali ali pa se dejavnost (kot
na primer turno smuko) usmerja zunaj obstoječih počivališč in prezimovališč
živali. »Ponekod je hoja omejena le na obstoječe planinske poti. Tudi nekatere
trase turnih smukov se skuša usmerjati stran od območij, ki imajo vpliv na
občutljive živalske vrste, v redkih primerih je turno smučanje tudi v celoti
omejeno. Potrebno je poudariti, da mirna območja niso nesprejemljiva lokacijsko
opredeljena območja, ampak gre za območja, kjer se tudi z ukrepi v načrtu
upravljanja predvideva izvajanje trajnega opazovanja obiska ter analiz vplivov
obiskovanja na določene živalske vrste, na podlagi katerih se bodo mirna
območja prilagajala tako lokacijsko kot z usmeritvami in omejitvami.«
O gorskem kolesarstvu v TNP Breznik razloži,
da se »področje gorskega kolesarjenja kot dela planinske dejavnosti v načrtu
upravljanja ureja v prvem in drugem varstvenem območju parka. Na posebni karti
v Prilogi 15 načrta upravljanja so opredeljene planinske poti, gozdne
prometnice in kmetijske ter druge poti, ki so z vidika naravovarstva
sprejemljive za dvonamensko rabo. Z opredelitvijo na karti na teh poteh še ni
dovoljeno kolesarjenje, saj morajo kolesarji izpolniti tudi pogoje, ki izhajajo
iz drugih področnih zakonov (gozdarstvo, planinstvo …) ter si pridobiti
soglasje upravljavcev oz. lastnikov poti.«
Pri usmeritvah v poglavju o planinstvu načrt
upravljanja jasno piše, da se za obiskovanje gora uporablja planinske poti.
Hoje po brezpotjih ne spodbuja, v določenih mirnih območjih jo celo prepoveduje (glej Prilogo 4 predloga načrta upravljanja, op. p.). Načrt upravljanja glede upravljanja s
planinskimi kočami znotraj TNP ne prinaša novosti ali sprememb, saj so vse
omejitve že opredeljene v varstvenih režimih ZTNP-1. Gradnja novih planinskih
koč ni dopustna, prav tako ni sprejemljivo povečevati obstoječih prenočitvenih
zmogljivosti. »Spodbuja se načrtovanje energetsko racionalne in okoljevarstvene
nadgradnje obstoječih planinskih koč, racionalnejše oskrbovanje planinskih koč
in podobno. Spodbuja se uporaba izključno planinskih poti, ne spodbuja pa se
raba že opuščenih lovskih in drugih stez ter brezpotij,« zaključi v. d.
direktorja JZ TNP Bogomil Breznik.
Planinska organizacija o načrtu upravljanja TNP
Planinstvo je na območju Julijskih Alp tradicionalna
aktivnost, ki je povezana tudi s prvim zavarovanjem narodnega parka leta 1924,
zato smo vprašanja o načrtu upravljanja TNP naslovili tudi na PZS. PZS je
pripravila več posvetov, predstavitev in pozivov k sodelovanju organov PZS, društev
in posameznikov v javnih razpravah, saj je načrt upravljanja TNP pomemben za
izvajanje različnih planinskih dejavnosti na območju našega edinega narodnega
parka. PZS ima v svetu TNP svojega predstavnika, od leta 2012 je to predsednik PZS Bojan Rotovnik, na novembrski seji Upravnega odbora PZS pa je bil za novo mandatno obdobje imenovan podpredsednik PZS Miro Eržen. PZS načeloma podpira sprejem tega dokumenta, a s
pričakovanjem po preučitvi nekaterih še neupoštevanih pripomb PZS. Predsednik
Bojan Rotovnik je do načrta upravljanja tudi kritičen, predvsem glede mirnih
območij.
»PZS je vse od začetkov, ko je TNP začel z javnimi obravnavami načrta
upravljanja, po internih razpravah in posvetih aktivno sodelovala v postopkih
priprave tega dokumenta. Na prvi osnutek smo podali pripombe na kar 13 straneh,
kasneje manj. Pripravljavci načrta so upoštevali večino naših pripomb in tako
je ta dokument za planinsko organizacijo bistveno bolj sprejemljiv, kot je bil
prvi osnutek. Zaradi teh razlogov in ker verjamemo, da bo načrt upravljanja
pomembno pripomogel k trajnostnem razvoju TNP, načeloma podpiramo sprejem tega
dokumenta s pričakovanjem, da bodo pripravljavci še enkrat preučili naše še
neupoštevane pripombe, med katerimi pa sta dve pomembnejši.
V planinski organizaciji se zavedamo, da se obisk našega edinega narodnega
parka povečuje in da se v tem občutljivem gorskem prostoru izvaja vedno več
aktivnosti. Zato spremljamo stanje in sami sprejemamo omejitvene ukrepe za
izvajanje lastnih dejavnosti in si s tem postavljamo višje zahteve na področju
varovanja gorske narave, kot to od nas zahteva zakonodaja. Strinjamo se z
nekaterimi omejitvenimi ukrepi, ki jih predvideva načrt upravljanja, nikakor pa
ne s celotnim prepovedovanjem gibanja zunaj urejenih poti v večini mirnih
območjih, ki po grobi oceni obsegajo petino območja TNP. V razpravi smo pripravljavce
večkrat opozorili, da so za utemeljitev tako ostrega ukrepa uporabili sedem do
enajst let stare raziskave, pri katerih PZS ni sodelovala in da bi bilo
potrebno tako drastične ukrepe utemeljiti vsaj z oceno nosilne sposobnosti in
temeljito analizo sedanjih aktivnosti v TNP.«
Drugo pomembnejšo pripombo pa ima PZS glede
planinstva, ki je v načrtu uvrščeno med aktivnosti, ki v TNP sodijo med
največje pritiske, ki ovirajo narodnemu parku doseganje njegovih cilje. »Zaskrbljeni smo, ker
nam kljub obilici nasprotnih argumentov pripravljavce načrta ni uspelo
prepričati, da je planinstvo neupravičeno uvrščeno med aktivnosti, ki na
območju narodnega parka sodijo med največje pritiske, ki ovirajo doseganje
ciljev narodnega parka. Zavedamo se, da je vsaka dejavnost človeka v naravi
motnja za naravo, a se ob tem zavedamo tudi, da je gibanje z uporabo lastne
energije najmanj moteč način obiska narave in da je ena izmed vrednot narodnega
parka tudi, da je privlačen cilj za obiskovalce. Pri izvajanju tega planinska
organizacija aktivno sodeluje že desetletja, tako z mrežo planinskih poti in
planinskih koč kot tudi z osveščanjem in usposabljanjem obiskovalcem gora za
varnejši in naravi prijaznejši obisk gorskega sveta,« je dodal predsednik PZS.
PZS bo v javni razpravi pred sprejetjem tega dokumenta na vladi RS opravila
še eno interno obravnavo in ministrstvu za okolje in prostor še zadnjič
posredovala svoja stališča in pripombe. »Zavedamo pa se,« pravi predsednik PZS
Bojan Rotovnik zavezujoče, »da ko bo načrt upravljanja sprejet, ga bo potrebno
spoštovati tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. Temu področju
delovanja bomo morali v prihodnje posvetiti še posebno pozornost, naše
izvedbene aktivnosti pa bodo odvisne od končne vsebine načrta upravljanja TNP.«
Za mnenje o predlaganem načrtu upravljanja
TNP za desetletno obdobje do 2025 smo povprašali tudi Janeza Bizjaka, nekdanjega
direktorja JZ TNP, planinca in publicista. V
načrtu med drugim pogreša kar nekaj stvari. »Prvi predlog načrta upravljanja
(NU) je bil pripravljen leta 2011, drugi decembra 2014, zadnji septembra 2015.
Ob predlogu 2011 sem avtorje opozoril, da so popolnoma spregledali področje
planinstva in pozabili, da so bili planinci leta 1924, poleg naravoslovcev in
upravljavca gozdov, soustanovitelji prvega zavarovanja v Julijskih Alpah,
Alpskega varstvenega parka, predhodnika današnjega TNP. Te napake v predlogih
2014 in 2015 ni več, vendar je planinstvo pri naštevanju ključnih rab in
dejavnosti navedeno šele na zame poniževalnem 13. mestu. Pred njim so, denimo
na 4. mestu ribištvo, katerega pomen je za TNP v primerjavi s planinstvom
zanemarljiv ali po obsegu nepomembno pridobivanje mineralnih surovin (na 6.
mestu). Odveč je ponavljati, da je planinstvo za kmetijstvom, gozdarstvom in
lovstvom najpomembnejša raba in dejavnost v TNP.«
V imenu Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) PZS sem v začetku letošnjega
leta za PZS pripravil več pripomb na predlog NU, podan 23. 12. 2014. Menil sem,
da je bil ta predlog preobširen. Imel je kar 185 strani in 6 strani finančnih
tabel, kar je nepregledno in za kritičnega bralca odbijajoče. Najnovejši
predlog (september 2015) je še daljši, skupaj s prilogami ima 219 strani.
Poznam kar nekaj NU narodnih parkov v Alpah in so napisani preprosto,
razumljivo, pregledno in kratko. Ne razumem, zakaj je za TNP drugače in je NU
TNP obremenjen s prilogami, ki spadajo kot priloge Zakonu o TNP? Komu je namenjen
izjemno dolg seznam ožjih zavarovanih območij in naravnih vrednot, skupaj 23
strani, od katerih so v visokogorju mnoge nedostopne in ne potrebujejo nobenih
upravljavskih ali varstvenih ukrepov?«
Med stvarmi, ki jih pogreša, so tudi učinkovitejši ukrepi za varstvo pred
hrupom v naravnem okolju (nizki letalski preleti v turistične namene, hrupna
glasba) in konkretni ukrepi za sanacijo visokogorskih jezer (postopno
odstranjevanje neodgovorno vnesenih rib, pri ribištvu, pravi, ni nikjer
omenjena ukinitev komercialnega športnega ribolova v Krnskem jezeru). Tudi pri
gorskem kolesarstvu je kritičen. Pri ta čas zelo pereči problematiki gorskega
kolesarjenja po planinskih poteh v NU ni nobene besede o merilih in kriterijih
za dvonamensko rabo planinskih poti, usklajenih med Komisijo za planinske poti,
KVGN in Komisijo za turno kolesarstvo PZS ter sprejetih s strani PZS.
Vendar pripravljavce NU TNP Bizjak tudi
pohvali. »Pripravljavci NU so se res potrudili. Kljub mojim pripombam moram
reči, da je gradivo napisano zelo strokovno. Toda dokler država kot
ustanoviteljica edinega narodnega parka v Sloveniji ne bo spoštovala lastnih
zakonov in zavez ter upravljavcu TNP zagotovila najnujnejših sredstev za redno
delo, dokler bodo zaposleni delali in živeli pod pritiskom, da so državi odveč,
bodo vsi predlogi NU neuporabni. TNP je last nas vseh. Zato nam ne sme biti
vseeno,« je za konec spodbudno dejal Janez Bizjak.
Prav res nam ne sme biti vseeno. Narava je
stvar nas vseh, saj vemo: »Narave nismo dobili od naših dedov, ampak smo jo
dobili v varstvo od naših vnukov.« In prav je, da se ne obnašamo brezbrižno do
narave ali tudi do načrta upravljanja TNP, katerega določila bomo morali
upoštevati tudi posamezniki. Ministrstvo za okolje in prostor RS je pred
vložitvijo dokumenta v končno potrditev vladi RS odprlo javno razpravo o osnutku
uredbe o načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025
(več na www.mop.gov.si). S svojimi pripombami in predlogi ste vabljeni tudi vi.
Ministrstvu jih lahko posredujete do srede, 16. decembra 2015.
Zapisala Zdenka Mihelič Fotografije: Dan Briški, Matej Ogorevc in arhiv KTK
Članek je objavljen v decembrski številki
revije Planinski vestnik (letnik 2015)
|