Gamsek Vili leži na polici strme skalne stene in žalostno strmi predse. Po kosmatem, rumenkasto rjavem gobčku mu polzijo debele solze. Ampak, naj vam prej kot to, zakaj je tako žalosten, razložimo, kdo je naš Vili in kje živi. Gamski, kakršen je Vili, živijo v gorah, v strmih skalnih robovih. Spretno skačejo in tečejo čez kamenje, trate in skale na visokogorskih pašnikih.
Ime mi je Vili. Vsi moji prijatelji so nekam odšli. Gamsje šole je konec, Vilijevi prijatelji pa so se razkropili po planinah in gorskih pašnikih. Odšel je tudi Kozorogec Rogec s sestrico Rogljico, zato je Vili ostal čisto sam z mamo. Pogreša svoje prijatelje, a solze žalosti kmalu obrnejo zgodbo na glavo.
»Uh, to je bilo pravo olajšanje,« se v bližini spet zasliši droben glasek. »Hvala, gamsek. Saj vem, da se ne bi smel veseliti, ker jokaš, ampak s svojimi solzami si mi zelo pomagal. Veš, že zelo dolgo ni bilo dežja.«
|
