V soboto smo v Koči na gozdu opravili z izpolnjevanjem vseh papirjev, preostanek časa do večera je bil namenjen obnavljanju vrvnih manevrov in postopkov za vodenje zahtevnih tur v snežnih razmerah. Pred večerjo je sledilo žrebanje navez ter inštruktorjev in tako je bilo vse pripravljeno za nedeljsko akcijo. 

Vstali smo prej kot običajno, saj neugodna vremenska napoved za opoldan ni obetala nič dobrega. Nekaj kasneje smo že stali na izhodišču. Sledilo je preverjanje opreme udeležencev, delovanja plazovnih žoln in še česa. In potem se je začelo. Jutranje temne oblake so na nebu kmalu zamenjali sunki vetra in vedno gostejša megla, ki se je spustila prav do sedla. Skupina pred nami je izginila neznano kam, med tem ko smo zaradi dokaj zbitega snega v naši ekipi natikali jeklene kremplje (dereze) in pripravljali cepine. Nato smo samo še grizli in grizli trd sneg v hrib, ter božali bel oblak po podplatih. 
 

Da ta tura ne bo prav enostavna predvsem zaradi razmer, je bilo jasno že ob startu, a morda je prav v tem čar in izziv vsakega "neobičajnega" dogodka. Višje kot smo bili, krajše je bilo vidno polje. En čas je bilo predhodnike še slišati nekje v daljavi desno nad nami, potem pa so se tudi ti glasovi izgubili. Razumljivo, mi smo ubrali bolj v levo, prišli skoraj do zatrepa velikega koluarja in se strmo spustili pod pokončnimi skoki na južno stran naše gore. Cilj je bil vrh, kako do njega pa naloga tečajnikov. Vmes je začela padati še sodra, pa nekaj snežink, megla pa tudi ni popustila. V pokončnem svetu je ušla na plano plezalna vrv, pa sidrišča in nekaj manevrov, da je udeleženec varno prilezel na položnejši greben. Kljub nikakršni vidljivosti nismo zgrešili, saj smo nekaj kasneje že stali na vrhu Mojstrovk. Bili smo prav kosmati - okrašeni z napol pomrznjenim snegom kot božična drevesca. 
 

Povsem zaledenela in neprosojna očala so romala v žep, sestopanje z njimi bi bilo preveč na otip. Sestopili smo proti jugo-zahodu, se strmo spustili naravnost dol in tam (po)varovali, ter po štirih urah spet stali ob avtu na izhodišču. Tudi skupina pred nami je bila na vrhu, vendar iz vzodne strani, sestopila pa nekje levo od nas. Kot je bilo pričakovati so popoldanske padavine kmalu prišle, mi pa smo med tem že bili na varnem ob analizi današnje orientacijsko kar zahtevne izpitne ture. Izpite pod vodstvom Franca Gričarja in Sandija Kelnarič so tokrat opravili štirje od petih vodnikov tečajnikov, petega pa čaka še nekaj dela. 

Besedilo in foto Mijo Kovačevič